Sirija je ena najbolj sankcioniranih držav na svetu. ZDA so jo že leta 1979 – ko je bil na oblasti v Siriji Hafez Al Asad, oče decembra odstavljenega Bašarja Al Asada – označile za državo pokroviteljico terorizma, v zadnjih desetletjih pa so se sankcije krepile in širile, predvsem po nasilnem zatrtju protivladnih protestov leta 2011 in začetku vojne v državi, v katero so se s svojimi vojskami in podporo različnim stranem vpletle številne regionalne in svetovne sile.

Leta 2019 je ameriški kongres sprejel t. i. sekundarne sankcije, torej sankcije zoper neameriške pravne in fizične osebe kjer koli po svetu, ki bi sirski vladi oziroma sirskemu javnemu sektorju zagotavljale finančno, materialno ali tehnološko podporo ali bi imele z njo oziroma njim kakršne koli transakcije.

Sankcije je proti Siriji uvajala tudi Evropska unija. Ta je leta 2011 med drugim prepovedala izvoz blaga in tehnologije za energetski sektor v Sirijo, prepovedala je tudi uvoz sirske nafte in dragocenih kovin ter poslovanje z energetskim sektorjem te države oziroma vlaganje v sirsko naftno industrijo. EU je tudi zamrznil vsa sredstva sirske centralne banke v Uniji.

Pozneje je Unija sankcije še razširila, v grobem pa spadajo v dve kategoriji. Prva vključuje sankcije proti posameznikom, kot sta prepoved potovanj in zamrznitev sredstev, druga kategorija sankcij pa je namenjena preprečevanju dostopa do svetovnih finančnih kanalov za sirsko vlado, omejitvam sirskega uvoza iz zahodnih držav ter embargu na sirsko nafto.

Tik pred padcem Al Asada decembra lani je bilo na EU-jevem seznamu za sankcije 318 ljudi in 86 entitet v Siriji. Po spremembi oblasti v Siriji, ki je bila pod Al Asadom del t. i. osi odpora, neformalnega zavezništva zoper izraelsko-ameriško prevlado na Bližnjem vzhodu, pa se nakazuje sprememba odnosa Zahoda do te države in s tem ukinitev oziroma vsaj omilitev sankcij.

ZDA so ta mesec že sprejele izjeme za sankcije na področju transakcij z vladajočimi institucijami v Siriji za šest mesecev, kar naj bi olajšalo dobavo humanitarne pomoči.

Pozivi k začasni ukinitvi sankcij in postopnemu pristopu

Medtem je šest vplivnih članic EU-ja Unijo pozvalo, naj začasno ukine sankcije na področjih prometa, energije in bančništva. Dokument, ki ga navaja Reuters, so podpisale Nemčija, Francija, Nizozemska, Španija, Finska in Danska. Kot piše v dokumentu, bi morala Unija "takoj začeti prilagajati svoj režim sankcij", kar pa bi moralo biti pogojeno s spoštovanjem človekovih pravic in pravic manjšin.

Omenjene članice EU-ja pozivajo k umiku sankcij, da bi med drugim omogočili civilne polete in izvoz naftne ter plinske tehnologije, odprli bi tudi finančne kanale med Unijo in Sirijo. Ob tem naj bi sankcije zoper člane nekdanje Al Asadove vlade in njene podpornike še naprej veljale.

Reuters je imel vpogled tudi v interne dokumente EU-ja, ki predstavljajo možnosti za podporo sirski tranziciji in načrt za omilitev sankcij. V predlaganem načrtu piše, da se je med članicami Unije "vzpostavil širok konsenz" o potrebi po postopni omilitvi sankcij, da bi poslali "pozitiven signal podpore tranziciji in novim oblastem" v Siriji. "Ob tem pa je več članic EU-ja pozvalo k previdnosti in ohranjanju vzvodov v odnosu do novih oblasti v primeru, da se stvari ne bodo odvijale, kot bi želeli," piše v dokumentu, ki zato predlaga "postopen pristop".

Interni dokument med drugim omenja kot možnost krepitev humanitarne pomoči, postopno podporo obnove in razmislek o tem, da se sirskim beguncem v EU-ju dovoli, da v prehodnem obdobju potujejo v Sirijo in nazaj v EU.

Zasnova sankcij in njihova praksa

EU trdi, da so ukrepi zoper Sirijo zasnovani na način, da ne ovirajo dobave humanitarne pomoči v kateri koli del države. Sankcije naj ne bi prepovedovale izvoza hrane, zdravil ali medicinske opreme iz EU-ja v Sirijo, njihova tarča naj ne bi bil sirski zdravstveni sistem. Evropska podjetja naj bi tako medicinsko opremo v Sirijo lahko izvažala brez omejitev, razen posameznikom in pravnim osebam, ki so na črnem seznamu zaradi nasilnega zatiranja tamkajšnjega civilnega prebivalstva.

A kot je po uničujočem potresu, ki je februarja 2023 prizadel Turčijo in Sirijo, za MMC dejala posebna poročevalka ZN-a glede negativnih učinkov enostranskih prisilnih ukrepov oziroma sankcij na uživanje človekovih pravic Alena Douhan, je med izdelki, do katerih je v Siriji zaradi sankcij nemogoče priti, tudi medicinska oprema. "Tudi zoper podjetja, ki proizvajajo medicinsko opremo, so bile izrečene kazni, ker so prodala to opremo Siriji, Iranu ali kakšni drugi državi in zanjo iz teh držav prejela plačilo. Včasih namreč prodaja v te države ni prepovedana, recimo prodaja medicinske opreme, a številne sankcije prepovedujejo prejemanje denarja iz držav pod sankcijami. Po eni strani torej smeš prodajati medicinsko opremo, po drugi pa zanjo ne smeš prejeti denarja. Nobeno podjetje pa ne bo brezplačno poslalo medicinske opreme."

Sankcije so v Siriji prizadele praktično vse sektorje, od zdravstva in izobraževanja do kmetijstva in prevoza. Oskrba z elektriko je omejena tudi zato, ker država ne more nabaviti rezervnih delov za popravilo elektrarn in distribucijskega omrežja. Sankcije EU-ja ob tem prepovedujejo vlaganje v nove elektrarne v Siriji. Težave so tudi z oskrbo z vodo. Kot je pred dvema letoma – takratne sankcije še veljajo – pojasnila poročevalka ZN-a Douhan, imajo številna gospodinjstva pitno vodo na voljo le uro ali dve na dan, namakajo lahko le 20 odstotkov kmetijskih površin v državi. Za delovanje črpalk za vodo je namreč potrebno gorivo, ki pa ga primanjkuje. Zaradi sankcij Sirija ne more uvažati naftnih proizvodov, kar povzroča pomanjkanje goriva za ogrevanje, prevoz in industrijo. Država je bila odvisna predvsem od dobave nafte iz Irana, ki je bil ključen zaveznik Al Asada. Skoraj vsa sirska naftna nahajališča so že leta pod nadzorom ameriške vojske, ki je v državi. Tudi novi minister za nafto Giat Diab se je pritožil, da sirske oblasti nimajo nadzora nad naftnimi nahajališči, kar je označil za "eno največjih ovir" za obnovo države.

Projekti, ki vključujejo cement, so zaradi prepovedi njegovega uvoza neizvedljivi, tarče sankcij so tudi sirske cementarne. Predmet sankcij so ključna gradbena oprema in proizvodi, kot so cevi in črpalke, in sicer zaradi široke definicije t. i. dvojne uporabe, torej civilne in vojaške.

Namen ameriških sankcij je bil z oviranjem obnove izvajati pritisk na prebivalce Sirije in Al Asada. Iz istega razloga je tudi EU prepovedal pomoč za obnovo Sirije. A kot je za Al Džaziro na začetku meseca dejal strokovnjak za Sirijo na možganskem trustu International Crisis Group Jerome Drevon, lahko sankcije z osamitvijo Sirije prisilijo več ljudi, da primejo za orožje in se začnejo ukvarjati s tihotapljenjem in delovanjem na črnem trgu, kar bi lahko povzročilo nastanek novih oboroženih skupin v različnih delih države. "Sankcije grozijo, da bodo državo srednjeročno destabilizirale," je opozoril.

Zbliževanje z nekdanjo vejo Al Kaide

Zahodne države tako zdaj razmišljajo oziroma že delujejo v smeri omilitve sankcij ob ohranjanju vzvodov za pritisk na nove sirske oblasti. Predstavniki ZDA, EU-ja in njegovih članic so že obiskali Damask oziroma dejanskega voditelja Sirije Ahmeda Al Šaro, vodjo skupine Hajat Tahrir Al Šam, ki je vodila rušenje Al Asada, in jo ZDA, Združeno kraljestvo in Združeni narodi označujejo za teroristično organizacijo.

Na začetku meseca sta Damask obiskala nemška zunanja ministrica in njen francoski kolega, Annalena Baerbock in Jean-Noël Barrot, kar je bil prvi uradni obisk na najvišji diplomatski ravni iz EU-ja v Siriji po padcu Al Asada. Baerbock, ki je dejala, da sta s francoskim kolegom Damask obiskala "v imenu Evropske unije", je posvarila pred "koraki v smeri islamifikacije pravosodnega ali izobraževalnega sistema" v Siriji pod novimi oblastmi. Dejala je še, naj ne bo maščevanja proti celotnim skupinam ljudi, opozorila pa je tudi, da ekstremizem ne bi smel imeti prostora v državi.

Nekaj dni pozneje je v Damask odšel tudi italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Ta je na srečanju z Al Šaro 10. januarja dejal, da sankcije, sprejete po zatrtju protivladnih protestov, "nikakor ne smejo prizadeti sirskega prebivalstva". "Sprejete so bile, ker je bil režim drugačen. Pomembno je odpreti razpravo o spremenjeni situaciji," je dejal Tajani.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas pa je dejala, da bi 27-erica lahko začela umikati sankcije, če bodo nove sirske oblasti začele sprejemati ukrepe za oblikovanje vključujoče vlade, ki bi varovala manjšine.

"Neprestano se moramo opominjati, da je to teroristična milica," je glede skupine Hajat Tahrir Al Šam dejala nemška zunanja ministrica Baerbock, ki se je nedavno sestala z vodjo te skupine. Zahodne države so z zamenjavo oblasti v Siriji v nerodnem položaju, saj nameravajo sankcije, sprejete proti državi, ki je bila pod Al Asadom moteč faktor za Zahod (in njegovega zaveznika Izrael), odpravljati za državo, potem ko je tam oblast prevzela skupina, ki jo označujejo za teroristično.

Na ZN-ovem seznamu terorističnih organizacij od leta 2014

Ravno zaradi oznake Hajat Tahrir Al Šama za teroristično organizacijo so kljub ameriškim izjemam za sankcije ljudje in organizacije, ki bi sodelovali s to organizacijo, izpostavljeni morebitnemu pregonu zaradi "zagotavljanja materialne podpore teroristom". Al Šara je napovedal razpustitev njegove skupine, kar naj bi delno rešilo to težavo. Decembra so ZDA že razveljavile ponudbo nagrade v vrednosti 10 milijonov dolarjev za zajetje Al Šare.

Poleg ZDA Hajat Tahrir Al Šam za teroristično organizacijo v skladu z odločitvijo odbora Varnostnega sveta iz maja leta 2014 označujejo tudi Združeni narodi. Še julija lani je ta odbor to skupino označeval za glavno teroristično skupino na severozahodu Sirije, na seznamu od leta 2013 pa je tudi njen vodja Al Šara, prej poznan kot Abu Mohamed Al Džolani.

Evropska unija ima medtem dva seznama skupin, označenih kot teroristične. Enega sestavlja avtonomno, pri drugem pa sledi ZN-u. Na EU-jevem seznamu terorističnih skupin Hajat Tahrir Al Šam ni naveden, na drugem, ki temelji na seznamu ZN-a, pa je.

Iz veje Al Kaide v vladajočo skupino

Hajat Tahrir Al Šam je nastal januarja 2017 z združitvijo več političnih in vojaških protivladnih skupin večinoma z ultrakonservativno džihadistično ideologijo. V svojem bistvu pa je nova skupina zadnja različica Fronte Al Nusra, nekdanje veje Al Kaide v Siriji, ki jo je Al Šara ustanovil leta 2012 z namenom boja proti Al Asadu in preobrazbe Sirije v sunitsko islamsko državo, piše Middle East Eye.

Na začetku je Fronta Al Nusra sodelovala z iraško skupino, ki je postala Islamska država, a je leta 2013 prisegla zvestobo Al Kaidi, zaradi česar je postala tekmec in nasprotnik Islamske države. Sčasoma pa se je Al Šara začel odmikati od Al Kaide in izražati željo po mednarodni legitimnosti.

Fronta Al Nusra je vezi z Al Kaido pretrgala leta 2016 ter se preimenovala v Džabat Fatah Al Šam (Fronta za osvojitev Levanta), leto pozneje, ko se je združila z drugimi podobnimi skupinami, pa v Hajat Tahrir Al Šam (Odbor za osvoboditev Levanta). Skupina je postopoma odstranila elemente, ki so bili predani izvajanju napadov onkraj Sirije. Raziskovalci pravijo, da se je Hajat Tahrir Al Šam distanciral tudi od rigidnejših oblik islamske vladavine, vključno z izvajanjem kazni, kot sta bičanje in kamenjanje. "Vladanje mora biti dosledno z islamskim pravom, e v skladu s standardi Islamske države ali celo Savdske Arabije," je dejal Al Šara.

Sredi decembra je Al Šara v pogovoru za BBC zagotovil, da Sirija ne pomeni grožnje za Zahod ali svoje sosede, med katerimi je Izrael, ki vojaško zaseda del Sirije in je po padcu Al Asada uničil precejšen del sirske vojaške infrastrukture. A napovedane demokratizacije Sirije, kot kaže, še več let ne bo. Al Šara je namreč konec lanskega leta, tri tedne po prevzemu oblasti, dejal, da bi lahko do volitev minilo do štiri leta. Oblikovanje nove ustave bi lahko trajalo tri leta, je opozoril.

Napoved obsežne privatizacije

Nove oblasti medtem pozivajo k čimprejšnji odpravi sankcij. Minister za trgovino Maher Halil Al Hasan je opozoril, da Siriji grozi "katastrofa", če sankcije ne bodo umaknjene, da bi se omogočila večja vlaganja v industrijo, energetiko, proizvodnjo nafte. Kot je dejal, ameriške sankcije preprečujejo tudi uvoz pšenice. "Te sankcije pomenijo prepreko in oviro za hitro okrevanje in razvoj sirskega ljudstva, ki čaka storitve in partnerstva drugih držav," je dejal sirski zunanji minister Asad Hasan Al Šajbani. Po njegovih besedah so sankcije, ki so bile pred tem sprejete "zoper Asadov režim", "postale sankcije zoper sirsko ljudstvo".

Čeprav bo po priznanju Al Šare do volitev minilo več let, pa nove oblasti že načrtujejo obsežno privatizacijo naftne in drugih industrij v državni lasti. Zunanji minister je po poročanju britanskega časopisa Financial Times dejal, da vzpostavljajo odbor, ki bo osredotočen na privatizacijo, oblasti pa razmišljajo tudi o javno-zasebnih partnerstvih, da bi spodbudile vlaganja v letališča, železnice in ceste.