V okviru akcije, imenovane Zvesti patriot, bo v naslednjih dneh v Teksas, Arizono in Kalifornijo prispelo 5.200 vojakov ameriške vojske, ki se bodo tam pridružili 2.100 pripadnikom različnih nacionalnih gard, ki jih je na mejo aprila poslal predsednik Donald Trump. Večina vojakov ne bo nosila orožja, ampak bodo predvsem logistično pomagali mejni patrulji. Vojakom zakonodaja namreč preprečuje stik ali delo s prebežniki, zato se z njimi ukvarjajo pripadniki zvezne mejne službe. Vojaki, ki bodo ob meji razporejeni do konca tedna, bodo opremljeni s helikopterji, letali, ograjami in kilometri bodeče žice.

Trump je predtem zapisal, da bo "invazija prebežnikov spoznala, da ameriška vojska čaka nanje". "V karavano, ki se približuje naši južni meji, je pomešanih veliko članov tolp in nekateri zelo slabi ljudje. Prosim, obrnite se, ne boste mogli v ZDA, razen če boste šli skozi celotni pravni postopek. To je invazija na našo državo in naša vojska čaka na vas!" je tvitnil.

Kot so zapisali ameriški mediji, bo število ameriških vojakov na južni meji države preseglo število pripadnikov ameriške vojske v Siriji in Iraku.

Na mejnih prehodih so nenehno dolge vrste prebežnikov in prosilcev za azil, postopki pa trajajo tudi do pet tednov. Zato nekateri prečkajo mejo, ker ob aretaciji takoj sprožijo postopke, če se jim uspe izogniti mejnim agentom, pa ima večina nekoga v ZDA, ki jim bo pomagal do službe ali prebivališča.

Prebežniki iz Hondurasa, Salvadorja in Gvatemale
V ponedeljek je bila karavana prebežnikov, ki je pred dvema tednoma krenila na pot iz Hondurasa, od ameriške meje oddaljena še okoli 1.500 kilometrov, kar pomeni, da naj bi do meje prišla čez nekaj tednov. Pred dnevi je štela 7.000 ljudi, po zadnjih informacijah jih je zdaj okoli 4.000.

Kljub Trumpovim grožnjam se je v Gvatemali pred dnevi oblikovala nova karavana približno 600 ljudi, ki so se v nedeljo zapletli v spopad z mehiško policijo na meji med državama. Umrl je en človek, v ponedeljek pa se je med prečkanjem mejne reke utopil še najmanj eden.

Gre za ljudi iz Hondurasa, Salvadorja in Gvatemale, ki bežijo pred nasiljem uličnih tolp, drugi pa v upanju na boljše življenje v ZDA. Trdijo, da se borijo za preživetje in za življenja otrok, zato opozarjajo, da jih grožnje z odvzemom uradne ameriške pomoči njihovim vladam in z neoboroženo vojsko na meji ne bodo ustavile. Bela hiša zato intenzivno išče načine, da prebežnikom odvzame pravico do prošnje za azil, kar bi bilo sicer v nasprotju z mednarodnimi konvencijami.

Vojska že bila na meji
Trump sicer ni prvi predsednik ZDA, ki je na južno mejo poslal vojsko. Njegov predhodnik Barack Obama je v času svojega mandata na mejo poslal 1.200 članov nacionalne garde, George W. Bush pa 6.000 vojakov, ki so pomagali mejni patrulji.