Sorodna novica Oboroženi Američani: 4 odstotki svetovne populacije s 50 odstotki vsega orožja

Protestniki v obeh krajih pravijo, da predsednik tam zaradi svoje podžigalne retorike ni zaželen.

Trump je sicer razburil že tik pred odhodom, saj je gladko zavrnil možnost, da bi v ZDA prepovedali polavtomatsko orožje. Kot je dejal, v tem trenutku ni "političnega apetita" v ZDA po spremembah.

Mimogrede, ameriška javnost je drugačnega mnenja – anketa CBS-a iz februarja lani je pokazala, da si kar 75 odstotkov Američanov, vključno s 66 odstotki republikancev, dejansko želi uvedbo strogih ali vsaj zmernih omejitev pri strelnem orožju, kar 97 odstotkov pa jih podpira preverjanje kupcev orožja in njihove kriminalne preteklosti, pa je pokazala lanska anketa univerze Quinnipiac.

Trump je sicer še v ponedeljek tik po pokolih napovedoval ukrepe, med katerimi je tudi poostren nadzor nad tem, kdo lahko kupuje orožje.

Na predsednika, ki že od volilne kampanje besedno napada priseljence, se je po pokolih vsul plaz očitkov, da je bilo nasilje v El Pasu, kjer je njegov 21-letni podpornik pobijal pretežno ljudi latinskoameriškega rodu, neposredna posledica njegovih izjav.

Trump je pred odhodom v Dayton in El Paso danes zatrdil, da njegova retorika nikakor ni prispevala k nasilju, čeprav je strelec v El Pasu v svojem manifestu navajal skoraj identične argumente proti priseljencem kot Trump.

Trump je med drugim mehiške priseljence označil za posiljevalce in morilce, prebežnike za golazen, ameriške nebele kongresnice pa pošiljal "nazaj domov", čeprav so razen ene vse rojene v ZDA.

"Moja retorika ljudi povezuje," je dejal danes Trump, ki je ob tem tudi tvital, da je bil napadalec v Daytonu pripadnik skrajnega levičarskega gibanja.

V Ohiu so ga pričakali protestniki

Trump in prva dama Melania sta v Daytonu obiskala bolnišnico Miami Valley, kjer sta se pogovarjala z bolniki in osebjem. Tiskovna predstavnica Bele hiše Stephanie Grisham je dejala, da je Trump ranjenim povedal, da jih je bog obvaroval in zagotovil, da jim stoji ob strani.

Pred bolnišnico se je zbralo več sto protestnikov, napihnjen je bil oranžen balon dojenčka Trumpa, vrstili so se pozivi naj odide, obenem pa so na drugi strani zbrali tudi Trumpovi podporniki.

Trumpova nadaljujeta pot v El Pasu, kjer celo republikanski župan Dee Margo ni pokazal navdušenja nad predsednikovim prihodom, demokratska zvezna kongresnica Veronica Escobar pa je že pred prihodom predsednika temu sporočila, da v njenem mestu ni dobrodošel, njegovim svetovalcem pa položila na srce, naj predsedniku svetujejo, da se resno zamisli o tem, kakšne posledice imajo njegove besede in dejanja na zborovanjih.

Motiv strelca rasizem

Motiv strelca v El Pasu je znan – rasizem in nestrpnost do priseljencev – motiv strelca v Daytonu pa še ni povsem jasen.

Zadnja odmevna pokola sta odprla možnost ukrepanja v smeri omejevanja splošne pravice do orožja, saj tudi republikanci govorijo, da bi bilo morda treba izboljšati nadzor nad kupci orožja. Demokrati zahtevajo več, bližina volitev leta 2020 pa skoraj zagotavlja, da večjih sprememb ne bo.

Leta 2012 je strelec v osnovni šoli Sandy Hook v Connecticutu pobil 26 ljudi, med njimi 20 predšolskih otrok, Američani so bili presunjeni, predsednik Barack Obama je imel ganljiv govor, na zvezni ravni pa se ni spremenilo nič.

Polavtomatsko orožje – predelano v avtomatsko ali ne – je bilo največkrat uporabljeno v strelskih napadih, ki so zahtevali več kot štiri žrtve. Tovrstnih napadov je bilo letos v ZDA že najmanj 22.

Vsemogočni orožarski lobi

Napada v El Pasu in Daytonu odmevata malce bolj in v zveznem kongresu se napoveduje možnost takšnega ukrepanja, da bi vsaj za večino kupcev orožja v ZDA uvedli pregled morebitne kriminalne preteklosti ali znakov duševne bolezni.

Tudi Trump, ki je prišel v Belo hišo z izdatno podporo orožarskega lobija, ki ga bo potreboval tudi na volitvah prihodnje leto, je po nekaj pokolih od leta 2017 omenjal možnost ukrepanja, vendar ni pritiskal na senat, kjer vodja večine, republikanec Mitch McConnell, zavrača vse poskuse ukrepov, ki jih ima orožarski lobi za poseg v pravico do orožja.

Pod demokratskim predsednikom Billom Clintonom je bila leta 1994 sprejeta prepoved t. i. "napadalnega orožja", kamor sodijo avtomatske in polavtomatske puške, število napadov s tem orožjem pa je v tistem času dejansko upadlo, čeprav ne drastično. Desetletna prepoved se je iztekla leta 2004, ko je bil v Beli hiši republikanec George W. Bush, ki pa prepovedi ni podaljšal.