Trump na sojenju v senatu ne bo pričal, so sporočili njegovi svetovalci.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je 13. januarja potrdil zgodovinsko drugo ustavno obtožbo takrat še predsednika Trumpa, ker je svoje podpornike z zavajanjem o izidu volitev 3. novembra lani spodbudil k napadu na kongres, pri čemer je umrlo pet ljudi.

Republikanci so v senatu predlagali resolucijo, s katero bi ugotovili, da je ustavna obtožba Trumpa, ki od 20. januarja ni več predsednik, neustavna. Resolucija ni uspela, vendar pa je proti njej glasovalo le pet republikancev, kar pomeni, da demokrati nimajo dvotretjinske večine za Trumpovo obsodbo v tem domu kongresa.

Kljub temu vztrajajo z argumentom, da lahko v primeru obsodbe z navadno večino Trumpu izrečejo kazen v obliki prepovedi prihodnjih političnih kandidatur. Sojenje o ustavni obtožbi se bo začelo prihodnji teden.

Povabilo Trumpu po mnenju poznavalcev razmer verjetno ni bilo resno, saj ni bilo nobene možnosti, da bi se res prišel zagovarjat. Trump bi med zagovorom moral trditi, da ni imel nič z napadom na kongres, kar bi neprijetno presenetilo njegove podpornike, še posebej tiste aretirane, ki se na sodiščih zagovarjajo, da so to storili na njegovo pobudo.

Njegovi odvetniki nameravajo trditi, da postopek ni ustaven, in mu ne nameravajo priznati legitimnosti. Na povabilo se je prvi odzval Trumpov svetovalec Jason Miller in ga gladko zavrnil, odvetnika Ben Castor in David Schoen pa sta dodala, da gre za promocijsko potezo demokratov, pri čemer ne bodo sodelovali. Pripomnila sta sicer, da je povabilo dokaz, da demokrati ne morejo dokazati obtožbe.

Medtem pa so demokrati navedli, da bodo Trumpovo zavrnitev povabila obravnavali kot dokaz njegove krivde, lahko pa se še odločijo, da ga bodo uradno z nalogom kot pričo privedli pred senat. Za izdajo naloga pričam je namreč dovolj navadna večina, ki jo imajo demokrati z glasom podpredsednice ZDA Kamale Harris.