Preiskave in druge postopke proti Američanom in zaveznikom je opredelil kot grožnjo nacionalni varnosti ZDA in izrazil pričakovanje, da zaveznice ZDA pri tem ne bodo sodelovale z ICC-jem. Slovenija ima na ICC-ju sodnico Beti Hohler.

Tožilec ICC-ju Karim Khan je novembra lani izdal nalog za aretacijo vojaškega poveljnika palestinskega gibanja Hamas Mohameda Deifa, hkrati pa tudi za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta.

Trump v svojem izvršnem ukazu to posebej omenja kot razlog za uvedbo sankcij, ki predvidevajo prepoved vstopa v ZDA in zamrznitev premoženja za uradnike ICC-ja, ki so sodelovali pri "nezakonitih in neutemeljenih ukrepih proti Ameriki in tesnemu zavezniku Izraelu" ter tudi za družinske člane uradnikov ICC-ja.

Kljub dolgim navedbam o krivičnem preganjanju Američanov pri ICC-ju in sklicevanju na nacionalno varnost ZDA, pa analitiki Trumpov ukaz vidijo predvsem kot darilo Netanjahuju, ki ga je pred dnevi obiskal v Beli hiši.

Demokrati so prejšnji teden v ameriškem senatu blokirali zakonodajo, ki so jo vložili republikanci, s katero so hoteli vzpostaviti režim sankcij proti sodišču za vojne zločine.

Trump je leta 2020 v svojem prvem mandatu uvedel podobne sankcije proti tedanji tožilki ICC-ja Fatou Bensouda zaradi preiskave domnevnih vojnih zločinov ameriških vojakov v Afganistanu. Trumpov naslednik na položaju predsednika Joe Biden je sankcije leta 2021 odpravil, naslednik Bensoude Khan pa je prenehal preiskovati ameriške vojake in se osredinil na preiskave zločinov talibanov.

Nato pa je maja Khan sodišče zaprosil za potrditev zapornih nalogov za Mohameda, Netanjahuja in Galanta zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, kar mu je 21. novembra lani potrdil tričlanski sodni panel ICC-ja, v katerem je bila tudi Beti Hohler.

Izrael je še pred potrditvijo sprožil dvom o nepristranskosti slovenske sodnice, ki je bila imenovana v panel šele oktobra lani po odstopu romunske sodnice Iulie Motoc. Izrael je skušal slovensko sodnico izločiti z argumentom, da je bila prej tožilka ICC-ja.

ICC se pripravlja na omejitve financiranja

Sodišče je sprejelo ukrepe za zaščito osebja pred morebitnimi ameriškimi sankcijami in plače izplačuje tri mesece vnaprej, saj se pripravlja na omejitve financiranja, ki bi lahko ohromile sodišče za vojne zločine, je že prejšnji mesec poročal Reuters.

Decembra je predsednica sodišča Tomoko Akane opozorila, da bi sankcije "hitro spodkopale delovanje sodišča in ogrozile njegov obstoj".

Proti sodišču je uperila svoj pogled tudi Rusija. Leta 2023 je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za aretacijo predsednika Vladimirja Putina in ga obtožilo vojnega zločina nezakonitega izgona več sto otrok iz Ukrajine. Rusija je prepovedala vstop glavnemu tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča Karimu Khanu in ga polega dveh sodnikov Mednarodnega kazenskega sodišča uvrstila na seznam iskanih oseb.

ICC preganja obtožence za najhujše zločine, kot so genocid in zločini proti človečnosti, iz držav, ki same tega iz različnih razlogov ne storijo.

ICC ima 125 članic, diplomatski viri pri ZN-u pa pravijo, da namerava velika večina v odgovor na Trumpov ukaz podpisati pismo o podpori sodišču. Med pobudnicami pisma je neuradno tudi Slovenija.