Ta naj bi odločil, ali lahko nekateri izmed dokumentov ostanejo zaupni, in torej ne bi postali del preiskave.

FBI je 8. avgusta na Trumpovem domovanju v Mar-a-Lagu zasegel več dokumentov z oznako tajnosti, Trump pa je predmet preiskave zaradi suma, da je z njimi neprimerno ravnal.

Ameriški predsedniki morajo namreč vse svoje dokumente in spletno pošto predati vladni agenciji, imenovani nacionalni arhivi, Trump pa jih je ob odhodu s položaja januarja 2021 odnesel iz Bele hiše na Florido. Kakršne koli nepravilnosti zavrača, češ da je bila oznaka tajnosti z dokumentov umaknjena.

V ponedeljek je Trump spet zatrdil, da je bila preiskava "nezakonita in neustavna". V vlogi, ki jo je njegova pravna ekipa vložila na sodišče na Floridi, pravosodno ministrstvo obtožuje, da je želelo zgolj iskati dokumente, ki bi bili "politično koristni" ali pa bi podprli prizadevanja za preprečitev Trumpove vnovične kandidature za predsednika.

Vloga poziva k imenovanju neodvisnega strokovnjaka, ki bi izvedel pregled zaseženih dokumentov in odločil, katere lahko Trump kot zaupne obdrži, in torej ne bi bili predmet preiskave.

Trump si želi natančnega seznama zaseženih dokumentov in vrnitve tistih, ki jih po njegovem prepričanju sodni nalog za preiskavo ne zajema. V sporočilu za javnost je med drugim navedel, da nekatere izmed dokumentov ščiti zaupnost med odvetnikom in stranko.

Časopis New York Times je sicer v ponedeljek poročal, da so agenti zasegli več kot 300 listin z oznako tajnosti, vključno z gradivom obveščevalne agencije CIA, agencije za nacionalno varnost (NSA) in zvezne policije FBI.