Agresivno obliko raka na možganih so mu odkrili lanskega julija, prestal je operacijo in se kmalu po njej vrnil v kongres. A decembra se je odločil zapustiti Washinghton in se vrnil v rodno Arizono. Pred dnevi je njegova družina sporočila, da se je odločil prekiniti zdravljenje.

McCain, njegov oče in dedek sta bila mornariška admirala, je veljal za vojnega heroja in je imel 17 odlikovanj. V vietnamski vojni je bil vojaški pilot in več kot pet let vojni ujetnik, med ujetništvom pa so ga mučili, kar mu je pustilo trajne posledice.

Leta 1982 se je odločil za vstop v politiko in kandidiral na volitvah v zvezni kongres, leta 1986 pa je zmagal še na volitvah v zvezni senat. Dvakrat se je neuspešno potegoval za mesto predsednika ZDA. Prvič ga je v boju za predsedniško nominacijo Republikanske stranke leta 2000 porazil George Bush mlajši, leta 2008 je postal republikanski kandidat, a ga je premagal demokrat Barack Obama.

Na tistih volitvah je ob njem za položaj podpredsednice kandidirala Sarah Palin iz še bolj desnega dela Republikanske stranke, ki je bila takrat guvernerka zvezne države Aljaska. McCain je šele malo pred smrtjo priznal, da je bila izbira Sarah Palin napaka in da bi moral raje poslušati sebe ter si za podpredsedniškega kandidata izbrati demokrata Josepha Liebermana, s katerim je leta 2000 poskusil že demokratski kandidat Al Gore, ki je volitve izgubil proti Bushu mlajšemu. S Sarah Palin sta se sicer ujela na področjih davčne politike, pravice ženske do splava in pravic istospolno usmerjenih.

Kot poroča Reuters, je v kongresu McCain praviloma sledil konservativni liniji. Med drugim je zagovarjal dodelitev več sredstev vojski.

Proti Obamacaru, a tudi proti republikanskemu predlogu
Čeprav je bil kot senator deležen zdravljenja raka, ki so ga financirali ameriški davkoplačevalci, je iz nasprotovanja reformi zdravstvenega zavarovanja iz časa predsednika Obame (Obamacare), ki je zavarovanje omogočila dodatnim okoli 22 milijonom Američanov, v senatu glasoval za nadaljevanje razprave o republikanski zamenjavi Obamove reforme.

Na koncu je McCain kot eden izmed treh republikancev sicer glasoval proti republikanskemu predlogu zamenjave t. i. Obamacara, češ da bi ga bilo primerneje sprejeti po daljšem postopku s senatnimi zaslišanji in preostalimi običajnimi postopki. Po glasovanju je McCain pojasnil, da Obamacaru očita predvsem to, da so ga "demokrati porinili skozi kongres po strankarski liniji brez enega samega republikanskega glasu". McCain je še pojasnil, da proti republikanskemu predlogu ni glasoval, ker bi želel ohraniti Obamov dosežek, ampak iz vztrajanja za "boljšo alternativo".

Odločen zagovornik ameriških vojn
Odločno je zagovarjal ameriški napad na Irak leta 2003, čeravno je leta kasneje priznal, da je bila to napaka in da mora sam prevzeti del odgovornosti. Zagovarjal je tudi ameriško vojno v Afganistanu, leta 2011 je podpiral napad na Libijo. Zavzemal se je za rušenje, tudi uboj, libijskega voditelja Moamerja Gadafija, čeprav se je še leta 2009 sestal z njim in njegovim sinom v Tripolisu in izrekel svojo podporo temu, da bi ZDA Libiji dobavile orožje. Srečanje v Tripolisu je prišlo v javnost zaradi Wikileaksa in objave zaupnih ameriških diplomatskih sporočil.

McCain je v javnosti zagovarjal tudi bombardiranje Irana, bil pa je tudi odločen podpornik Izraela. Leta 2014 je tako pohvalil ravnanje izraelske vojske med njenimi napadi na Gazo, v katerih je bilo ubitih okoli 2.200 ljudi, večinoma civilistov, med njimi okoli 500 otrok.

Obamo je kritiziral, češ da ni odločneje posredoval v sirski vojni. V času Bushevega predsedovanja je nasprotoval simulacijam utapljanja in drugim tehnikam mučenja, ki so ga izvajale ameriške sile na terorističnih osumljencih, pozival pa je tudi k zaprtju zapora v oporišču Guantánamo na Kubi.

Leta 1983 je kot eden izmed 77 republikanskih kongresnikov glasoval proti temu, da bi uvedli državni praznik v čast borcu za državljanske pravice in enakopravnost temnopoltih Američanov Martinu Luthru Kingu. Svojo odločitev, ki jo je leta kasneje sicer spremenil, je takrat pojasnil, češ da ni menil, da je potreben še en praznik in da to preveč stane.

Trumpa kritiziral in podpiral
Po nastopu Donalda Trumpa na predsedniški položaj je postal eden njegovih najglasnejših kritikov, a predvsem na videz. V senatu je namreč v veliki večini primerov glasoval v skladu s Trumpovimi politikami. Kljub temu je kritiziral Trumpove napade na medije. Kot je dejal, Trump spodkopava tudi vladavino prava, McCain pa je nasprotoval tudi njegovi ostri retoriki glede priseljencev. Na Twitterju je zapisal, da Trumpa ne želi na svojem pogrebu.

Vrstijo se izrazi sožalja ameriških politikov. Predsednik Trump je družini McCain po Twitterju že izrekel najgloblje sočutje in spoštovanje, kot poroča BBC, pa ni komentiral njegovega življenja. Nekdanji predsednik Bush mlajši je McCaina označil za "domoljuba najvišjega reda" in "prijatelja", ki ga bo "močno pogrešal".

Obama je sporočil, da sta kljub razlikam z McCainom delila "zvestobo nečemu višjemu, idealom, za katere so se borile, protestirale in se žrtvovale generacije Američanov in priseljencev".

"Johnu ni bilo nikoli lahko na njegovi življenjski poti – z žrtvovanjem in trpljenjem je navdihnil druge, da so služili nečemu večjemu od sebe," pa je sporočila Sarah Palin.

Oglasil se je tudi slovenski predsednik Borut Pahor. McCaina je označil za močno, pogumno, pošteno in ljubeznivo politično osebnost ter prijatelja Slovenije. "Ko sva se prvič srečala februarja '91 v Washingtonu, je bil edini visoki ameriški politik, ki je z odkrito naklonjenostjo gledal na osamosvojitev Slovenije. Naš prijatelj je ostal vse do konca. Hvala," je na Twitterju zapisal Pahor. McCain je Slovenijo obiskal dvakrat, leta 2002 in 2017.