"Jeb, Neil, Marvin, Doro in jaz smo užaloščeni ob objavi novice, da je po 94 izjemnih letih umrl naš oče," je ob očetovi smrti sporočil George Bush mlajši, ki je bil prav tako kot oče predsednik ZDA. "Bil je izjemno načelen človek in najboljši oče, ki bi si ga sin ali hči lahko želel oz. želela." Po besedah tiskovnega predstavnika družine, ki je sporočil novico o smrti, je nekdanji ameriški predsednik umrl v petek zvečer ob 22.10 po krajevnem času. Bush starejši je dosegel najvišjo starost med predsedniki v zgodovini ZDA. Podrobnosti glede pogreba še niso znane.

Sožalna sporočila so se usula z vsega sveta
Med prvimi je sožalje izrekel zdajšnji ameriški predsednik Donald Trump, ki je v poklonu predhodniku med drugim zapisal, da ga je odlikovala "izjemna pristnost, razorožujoča duhovitost in brezpogojna predanost veri, družini in državi." Nekdanji britanski premier John Major je zapisal, da mu je bilo v čast delati z Georgeem Bushem starejšim, Bill Clinton pa je dejal, da se s Hillary zahvaljujeta za njegovo dolgo življenje in služenje domovini, ljubezni in prijateljstvu. "Hvaležen sem za vsako minuto, ki sem jo preživel z njim, in najino prijateljstvo bom vedno cenil kot eno največjih daril v življenju," je zapisal na Twitterju. "Številni moji spomini so povezani z njim. Slučajno sva delala skupaj v času velikih sprememb. To je bil dramatičen čas, ki je od vseh zahteval izjemno odgovornost. Rezultat je bil konec hladne vojne in jedrske oboroževalne tekme," je dejal nekdanji voditelj Sovjetske zveze, zdaj 87-letni Mihail Gorbačov. Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da je Bush "naredil veliko za okrepitev rusko-ameriškega sodelovanja pri vprašanjih globalne varnosti". Na konec hladne vojne se je navezal tudi tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert. "Nikoli ne bomo pozabili njegovega prispevka k naši ponovni združitvi," je dejal in nekdanjega ameriškega predsednika označil za prijatelja Nemčije. Tudi britanska premierka Theresa May je izpostavila njegovo vlogo ob koncu hladne vojne. "Z vodenjem k mirnemu koncu hladne vojne je naredil svet bolj varen za prihodnje generacije," je poudarila. "Evropejci si bomo za vedno zapomnili, kaj je naredil za to, da bi bila Evropa varnejši in enotnejši prostor," pa je na Twitterju zapisal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in dodal, da je svet izgubil državnika, ki je bil zgled vsem. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je poudaril, da je bil "zagovornik zavezništva z Evropo brez primere".

Sožalje je izrekel tudi slovenski predsednik Borut Pahor. "Združene države je vodil v obdobju zgodovinskih sprememb, ki so dramatično preoblikovale evropski kontinent. Evropejci ne bomo nikoli pozabili njegove privrženosti svobodi in demokraciji. Bil je čas njegovega predsedovanja, ko je Slovenija dosegla neodvisnost v letu 1991 in leto dni kasneje vzpostavila diplomatske odnose z ZDA," je zapisal Pahor.

V zadnjih letih je njegovo zdravje močno opešalo, a se je še redno pojavljal v javnosti. Aprila letos, teden dni po smrti žene Barbare, s katero sta bila poročena 73 let, so ga sprejeli na intenzivni oddelek bolnišnice zaradi okužbe, potem je bil hospitaliziran še večkrat. Nekdanji 41. predsednik je med drugim bolehal za Parkinsonovo boleznijo, imel je tudi težave z dihanjem.

V politiko sta se podala tudi dva od njegovih šestih otrok. George Bush mlajši je bil 43. predsednik, ki je bil na čelu ZDA med letoma 2001 in 2009, sin Jeb Bush, dolgoletni guverner Floride, pa je bil eden od kandidatov za predsedniško nominacijo republikancev na volitvah 2016.

Pestra kariera
George Herbert Walker Bush se je rodil 12. junija 1924 v Miltonu v zvezni državi Massachusetts staršema Prescottu Bushu, bankirju in politiku (med letoma 1952 in 1963 je v senatu zastopal Connecticut) in Dorothy Walker Bush. Ko so Japonci napadli Pearl Harbor, se je takrat 18-letni Bush odločil za preložitev študija in se na svoj 18. rojstni dan pridružil vojski. Postal je najmlajši pilot v ameriški vojski. Bojeval se je do septembra 1944, ko so Japonci sestrelili njegovo letalo in bil leto pozneje častno odpuščen iz vojske. Takoj po prihodu iz vojske se je poročil s takrat komaj 18-letno Barbaro Pierce. Poročena sta bila 73 let, v zakonu pa se jima je rodilo šest otrok. Istočasno je začel študij na univerzi Yale, po diplomi leta 1948 pa se je z družino preselil v zahodni Teksas, kjer je vstopil v poslovne vode in postal zelo uspešen podjetnik, ukvarjal se je z nafto in postal milijonar še pred svojim 40. letom. Družino je leta 1953 prizadela tragedija, hči Robin je zaradi levkemije umrla dva meseca pred svojim 4. rojstnim dnem.

V politiko je vstopil leta 1964, ko se je sicer neuspešno potegoval za senat, dve leti kasneje pa je postal član predstavniškega doma, uspešno pa je kandidiral tudi dve leti kasneje. Leta 1971 ga je takratni predsednik Richard Nixon imenoval za veleposlanika pri Združenih narodih, dve leti pa je bil predsednik republikanskega narodnega odbora. Leta 1974 ga je takratni predsednik Gerald Ford imenoval za veleposlanika na Kitajskem, a ga kmalu postavil za direktorja obveščevalne agencije Cia. Leta 1980 je bil eden od republikanskih kandidatov za predsednika, a ga je na strankarskih volitvah premagal Ronald Reagan, ki pa ga je potem izbral za svojega podpredsednika. V času osemletnega mandata je kot podpredsednik države največ pozornosti namenil deregulaciji in boju proti drogam. Leta 1988 je nasledil Reagana kot republikanski kandidat in premagal demokratskega protikandidata Michaela Dukakisa ter zmagal na volitvah. Iz tistega obdobja je tudi ena od njegovih najbolj prepoznavnih izjav. Med kampanjo je namreč dejal: "Preberite z mojih ustnic. Ne bo novih davkov." (V izvirniku: Read my lips: no new taxes.) Pozneje je svojo obljubo prelomil.

Predsedovanje v času velikih družbenih sprememb
Njegovo predsedovanje je zaznamovala predvsem zunanja politika. Kot predsednik ZDA je leta 1991 z zavezniki med zalivsko vojno napadel Irak, vendar pa je Sadamu Huseinu dovolil ostati na oblasti. Operacija Puščavski vihar se je začela 17. januarja 1991, potem ko je Irak 2. avgusta 1990 zasedel Kuvajt zaradi domnevnega črpanja nafte na iraškem ozemlju. Varnostni svet ZN-a je obsodil invazijo in od iraške vojske zahteval umik iz Kuvajta do 15. januarja 1991. Ker Sadam Husein, takratni iraški voditelj, zahtev mednarodne skupnosti ni izpolnil, se je čez dva dni začela vojaška operacija mednarodne koalicije 30 držav pod vodstvom ZDA, ki je vključevala letalske napade in kopensko ofenzivo. Ameriški predsednik George Bush starejši je 28. februarja sporočil, da je iraška vojska poražena. Sadam Husein se je obdržal na oblasti, vendar pa so sankcije ZN-a proti Iraku ohranili tudi po osvoboditvi Kuvajta.

Ob začetku mandata Georgea Busha starejšega 20. decembra 1989 je ameriška vojska izvedla tudi invazijo na Panamo, imenovano Pravični razlog, ki se je končala 3. januarja 1990 s predajo vojaškega diktatorja Manuela Noriege, ki je sicer pred tem sodeloval tako z ameriško obveščevalno agencijo Cia kot z Agencijo za boj proti mamilom (DEA). Ameriški predsednik George Bush je vojaški poseg v Panami utemeljil z zaščito Američanov v Panami, obrambo demokracije in človekovih pravic, bojem proti mamilom in zaščito pogodb glede Panamskega prekopa, vendar je Generalna skupščina ZN-a konec decembra 1989 vojaški poseg obsodila. V času njegovega predsedovanja sta razpadli Sovjetska zveza in Jugoslavija, padel je berlinski zid.

Pod njegovim predsedovanjem je bil podpisan tudi trgovinski sporazum Nafta s Kanado in Mehiko, ki so ga sicer potem ratificirali po njegovem odhodu iz Bele hiše. V času svoje politične kariere je Bush stkal tesne vezi s savdsko kraljevo družino, ki so se nadaljevale tudi po odhodu Busha iz Bele hiše.

V boju za drugi predsedniški mandat je Georgea Busha starejšega na volitvah leta 1992 premagal demokrat Bill Clinton. Medtem ko se je Busheva volilna kampanja usmerila predvsem na dosežke zunanje politike, je Clinton večji poudarek dal gospodarskim vprašanjem, saj je bilo gospodarstvo v recesiji.