Pedro Briones je bil vodja stranke Državljanska revolucija na podeželskem območju San Mateo de Esmeraldas. Stranko je sicer ustanovil nekdanji ekvadorski predsednik Rafael Correa.

Njegovo smrt je potrdila predsedniška kandidatka stranke Luisa Gonzalez. "Ekvador prestaja najbolj krvavo obdobje. To je posledica nesposobne vlade in mafijskega prevzema države," je zapisala.

Gre za tretji umor vidnega politika v manj kot mesecu dni. Pred manj kot tednom dni je bil na predvolilnem shodu v prestolnici Quito ubit predsedniški kandidat Fernando Villavicencio, vodja gibanja Zgradimo Ekvador.

Dobra dva tedna predtem, 26. julija, je bil ubit Agustin Intriago, župan tretjega največjega ekvadorskega mesta Manta.

V Ekvadorju bodo v nedeljo potekale predsedniške volitve. Po umoru predsedniškega kandidata sta kriminal in nasilje v državi še očitneje postali glavni temi predsedniške kampanje.

Pri premestitvi vodje kartela sodelovalo kar 4000 vojakov in policistov

Ekvadorske oblasti so sporočile, da so bili napadalci na Villavicencia državljani Kolumbije, pri preiskavi umora pa sodeluje tudi ameriški zvezni preiskovalni urad FBI.

V soboto so Joseja Adolfa Maciasa - Fita, vodjo ene najmočnejših tolp Los Choneros, preselili v najstrožje varovani zapor v mestu Guayaquil. Ubiti predsedniški kandidat Villavicencio je namreč Maciasa, ki naj bi bil povezan z mehiškim kartelom Sinaloa, nekaj dni pred umorom obtožil groženj s smrtjo. Med premestitvijo je v manj varovani zapor vdrlo 4000 pripadnikov ekvadorskih varnostnih sil in zaseglo strelno orožje, strelivo, eksplozive ter Fita.

Lani v Ekvadorju ubitih 4600 ljudi

V zadnjih treh letih, odkar je država postala glavno središče trgovine z mamili, je bilo v Ekvadorju ubitih več tisoč ljudi. V prvi polovici letošnjega leta so oblasti naštele 3568 nasilnih smrti, kar je skoraj dvakrat več kot v enakem obdobju leta 2022, ki je bilo s skupno 4600 nasilnimi smrtmi rekordno leto.

Tamkajšnje tolpe se s podporo mamilarskih kartelov bojujejo za nadzor nad preprodajo mamil, ulicami in zapori. Predsednik Guillermo Lasso je zaradi porasta nasilja večkrat razglasil izredne razmere in med drugim legaliziral tudi uporabo orožja civilistom.