"Uvažanje cepiv, narejenih v ZDA ali Veliki Britaniji, je prepovedano," je tvitnil Hamenej in svoj zapis pospremil z oznako #CoronaVaccine. Kot je dodal, obstaja možnost, da bi želeli ti državi "okužiti" druge. Ta prepoved onemogoča uvoz cepiv podjetij Pfizer in BioNTech, Moderna in AstraZeneca.

Hamenej je zatrdil, da če bi bili Američani res sposobni razviti zanesljivo in učinkovito cepivo, "se koronavirusna katastrofa v njihovi državi ne bi zgodila". Spomnil je tudi na afero iz 80. let v Franciji, ko so bile zaloge krvi okužene z virusom HIV.

Iranski predsednik Hasan Rohani je sporočil, da tuja podjetja svojih cepiv ne bodo smela testirati na prebivalcih Irana. "Tuja podjetja so nam želela dati cepiva, da bi jih testirali na Irancih. Toda ministrstvo za zdravje je to preprečilo," je sporočil v televizijskem nagovoru.

Iranski Rdeči polmesec je v petek sporočil, da so nameravali iranski znanstveniki iz ZDA v domovino poslati 150.000 odmerkov cepiva podjetij Pfizer in BioNTech, a so te načrte zaradi Hamenejeve prepovedi ustavili. Kot so še dodali, naj bi Rdečemu polmesecu v Iranu prek tretje države dostavili skupno kar milijon odmerkov cepiva.

Iran ZDA obtožuje, da ovirajo njihov dostop do cepiv

Iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so se na odločitev Teherana odzvali z besedami, da tako koronavirusa kakor tudi cepiva proti covidu-19 nikakor ne bi smeli politizirati, kar so že večkrat poudarili.

V Iranu so doslej potrdili več kot 1,2 milijona okužb s koronavirusom in dobrih 56.000 smrti. Oblasti v Teheranu so ZDA že večkrat očitale, da skušajo s strogimi sankcijami ovirati njihov dostop do cepiv proti covidu-19.

Hrana in zdravila so iz sankcij načeloma izvzeti, vendar pa mednarodne banke večinoma zavračajo transakcije, v katerih je udeležen Iran. Rohani je decembra izjavil, da Washington zahteva, da Iran za zdravila in cepiva plačuje prek ameriških bank, vendar pa se v Teheranu bojijo, da bodo ZDA nato ta denar zasegle.

Pandemija covida-19 je izbruhnila po več mesecih nevarnega zaostrovanja odnosov med Teheranom in Washingtonom, ki so sledili enostranski odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA odstopijo od mednarodnega jedrskega sporazuma z Iranom in ponovno zaostrijo sankcije proti tej državi. Marca lani je Hamenej zavrnil Trumpovo ponudbo za pomoč v boju proti pandemiji z besedami, da ne verjame v dobre namene ZDA. Decembra se je v Iranu začelo klinično testiranje cepiva, ki ga razvija ta država sama.

• V prvih 100 dneh Bidnove vlade naj bi cepili 100 milijonov ljudi

Novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden je sporočil, da bo po prevzemu oblasti hitreje sproščal zvezne zaloge cepiva proti covidu-19. Trenutno namreč polovica vseh zalog stoji v skladiščih, da bi bilo cepivo na voljo za drugi odmerek.

Zvezna vlada zadržuje velike rezerve cepiva, da bi tisti, ki so dobili prvi odmerek, zagotovo pravočasno dobili tudi drugega. Za zaščito pred covidom-19 sta namreč potrebna dva odmerka cepiv Pfizerja in Moderne, s katerima cepijo prebivalce ZDA.

Vendar pa analiza, objavljena v reviji Anali interne medicine, navaja, da bi Bidnov bolj fleksibilni pristop preprečil med 23 in 29 odstotki novih primerov okužb s koronavirusom, če bi zaloge dohajale cepljenje.

Zdravil več kot cepiva

V ZDA na dan umre povprečno 4000 ljudi s covidom-19, guvernerji osmih zveznih držav pa so zvezni vladi poslali pisno prošnjo, naj rezerve cepiva sprošča hitreje, da bodo čim hitreje zavarovali čim več ljudi.

Distribucija zdravil v ZDA je trenutno manjša težava kot cepljenje. Države so dobile več kot 21 milijonov odmerkov zdravil, medtem ko so doslej po ZDA cepili le šest milijonov ljudi. Biden, ki načrtuje, da bodo v prvih 100 dneh njegove vlade cepili 100 milijonov Američanov, je napovedal, da bo zvezna vlada pri zagotavljanju cepljenja prevzela večjo vlogo.

Del zdravstvenih delavcev se noče cepiti

Največja težava so zdravstveni delavci, ki so skupaj s prebivalci domov za starejše prvi na vrsti za cepljenje. Zdravniki so namreč še previdni in se nočejo cepiti, ker dolgoročnih posledic cepiva ne poznajo.

V Illinoisu so na primer v domovih za veterane doslej cepili 90 odstotkov prebivalcev, vendar le 18 odstotkov zdravstvenega osebja. V Zahodni Virginiji se je cepilo le 55 odstotkov zdravstvenih delavcev v domovih za starejše, v Ohiu pa 40 odstotkov, čeprav je cepiva dovolj.

Združenje ameriških bolnišnic ocenjuje, da bi morali med 1. januarjem in 31. majem na dan cepiti 1,8 milijona ljudi, da bi do poletja dosegli čredno imunost.

V ZDA so v petek potrdili rekordno število skoraj 290.000 novih okužb v enem dnevu, umrlo je 3676 ljudi.

V ZDA, ki so v pandemiji najbolj prizadeta država na svetu, se je doslej okužilo 22 milijonov ljudi, umrlo pa je več kot 368.000 bolnikov s covidom-19.

• Kitajska: V Hebeiu ustavili javni promet

Kitajske oblasti so v Shijiazhuangu, prestolnici province Hebei, zaradi novega izbruha koronavirusa ustavile javni promet, vključno s taksiji.

Oblasti so sporočile, da so odredile množično testiranje za vseh 11 milijonov prebivalcev Shijiazhuanga, pa tudi za sosednje mesto Xingtai.
Ma Yujun, podžupan Shijiazhuanga, je dejal, da poskušajo locirati vir izbruha.

Na Kitajskem so v petek zabeležili 33 novih primerov okužb.