"Nimamo zadostne in potrebne infrastrukture, da bi ustrezno poskrbeli za te ljudi, jim dali dostojen prostor," je dejal župan mesta za lokalni radio in zaradi neodzivnosti mehiške zvezne vlade za pomoč zaprosil tudi Združene narode.

V mesto je po navedbah župana prišlo 4.976 migrantov. Mehiška vlada namerava sicer po njegovih navedbah v Tijuano poslati 20 ton sredstev, vendar bo tri četrt teh namenjenih okrepitvi meje, le pet ton sredstev pa bo namenjen pomoči migrantom.

Gastelum je vlado še okrcal, da ne jemlje resno groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v četrtek dejal, da bo zaprl mejo, če bodo razmere na tem območju ušle izpod nadzora. V tem tednu so ameriške oblasti prehod San Ysidro sicer že delno zaprle.

Mehiške in ameriške oblasti nameravajo tok ljudi obvladati s "čakalno listo", že pred leti uvedenim ukrepom, na katero se zdaj migranti vpisujejo, vendar bo preteklo več mesecev, preden bodo sploh dobili priložnost pogovora s predstavnikom ZDA, da bi lahko zaprosili za azil.

Ameriški oddelek za carino in zaščito meja je za Reuters sporočil, da lahko na mejnem prehodu San Ysidro med Tijuano in San Diegom v Kaliforniji obravnavajo le sto prošenj dnevno, čeprav v ZDA na tem prehodu dnevno vstopi 110.000 ljudi, mejo med državama pa prečka 40.000 vozil.

Več mesecev v nasilni Tijuani
V Tijuani bi lahko migranti, ki bežijo pred nasiljem in revščino v Srednji Ameriki, ostali do več mesecev, preden bi sploh dobili priložnost pogovora s predstavnikom ZDA, da bi lahko zaprosili za azil. Večina migrantov je nastanjenih v improviziranih zatočiščih na športnih stadionih. Med drugim jim po svojih močeh pomagajo lokalne cerkve, posamezni prebivalci in razne organizacije.

Aktivisti opozarjajo pred nevarnostjo nasilja in trgovine z ljudmi, predvsem za mladoletne med 10. in 17. letom starosti, ki jih je v karavani okoli 80. Tijuana je po navedbah inštituta Seguridad Justicia y Paz peto najnevarnejše mesto na svetu, število umorov v mestu pa je višje kot v krajih, od koder migranti bežijo.