Praznik sicer nima nič skupnega z uradnim datumom odprave suženjstva v ZDA, a ga temnopolti Američani 19. junija že desetletja praznujejo kot takega.

Separatistična konfederacija južnih sužnjelastniških držav ZDA je kapitulirala v državljanski vojni aprila 1865, beseda o tem pa se je med sužnji le počasi širila. Glas o porazu konfederacije je prišel v teksaški Galveston 19. junija 1865 skupaj z vojsko ZDA.

Predsednik ZDA Abraham Lincoln je sužnje sicer osvobodil z razglasom o emancipaciji že januarja 1863. Sužnji iz Galvestona naj bi bili zadnji, ki so izvedeli, da so postali svobodni, in zato juneteenth (zmes besed June, junij, in nineteenth, devetnajsti).

Demokratski predlagatelji zakona so želeli, da ga senatorji potrdijo soglasno brez glasovanja, vendar pa je prišlo do nekaj zamude, ker je republikanec iz Wisconsina Ron Johnson uvodoma ugovarjal, češ da ne razume, zakaj potrebujejo ta praznik.

Prav tako je bil proti, da zvezni uslužbenci v ZDA dobijo še en dela prost dan, kar naj bi zvezni proračun stalo 600 milijonov dolarjev na leto. Johnson je ugotovil, da je sam, in je v torek pred napovedanim glasovanjem umaknil ugovor.

Predlagatelj Ed Markey iz Massachusettsa, ki je dobil podporo skupaj še 60 senatnih pokroviteljev, je dejal, da imajo ZDA še dolgo pot do rasne pravičnosti in do tja ne bo mogoče priti brez priznanja izvirnega greha države, kar je suženjstvo.

Večina zveznih držav ZDA sicer juneteenth že praznuje. Tradicionalno praznovanje vključuje branje razglasa o emancipaciji ali enakopravnosti, petje tradicionalnih črnskih pesmi, branje del temnopoltih avtorjev, ulične sejme, piknike na prostem in tudi izbor mis juneteenth.