Calley naj bi sicer umrl 28. aprila, a novica o njegovi smrti do nedavnega ni bila znana javnosti, poroča ameriški časopis The Washington Post. O Calleyjevi smrti je poročal tudi časopis New York Times, ki je navajal podatke uprave za socialno varnost. Nobeden od ameriških časopisov ni navedel vzroka smrti.

Calley je bil na vojaškem sodišču sprva obtožen zaradi uboja 102 ljudi, leta 1971 pa je bil zaradi uboja 22 civilistov obsojen na dosmrtni zapor. Za zapahi je preživel le tri leta, preden so ga po ukazu takratnega predsednika Richarda Nixona izpustili v hišni pripor.

Sorodna novica My Lai: Ameriški nikdar kaznovani pokol civilistov v Vietnamu

Pokol My Lai so ameriški vojaki izvedli 16. marca 1968, ko je poveljstvo ameriških sil v Vietnamu po odmevni ofenzivi sil severnega Vietnama in gverilcev Vietkonga v južnem Vietnamu na praznik novega leta tet dobilo obveščevalne informacije, da se je večja skupina borcev Vietkonga zatekla v vasice okrožja Son My, ki so jih poimenovali s skupnim imenom My Lai.

Vojaki čete Charlie so od častnikov dobili navodilo, naj uničijo vse. Vojaška operacija se je začela s topniškim obstreljevanjem in helikopterskimi napadi, nato pa je napadla tudi pehota.

Vojaki niso naleteli na resen oborožen odpor in so našle zelo malo orožja, vendar so kljub temu pobili ali posilili več sto prebivalcev. Po operaciji je ameriška vojska navedla, da so v uspešni operaciji proti komunistom pobili 128 oboroženih upornikov, pri tem pa nenamerno tudi 22 civilistov.

Poleg Calleyja, ki je bil poročnik voda čete Charlie v 11. brigadi 23. divizije po imenu Americal, je bilo za vojne zločine obsojenih še 12 vojakov, a so jih tudi zaradi institucionalnega skrivanja vojnih zločinov oprostili.

Na prizorišču pokola danes stoji spomenik s 504 imeni žrtev, starih od dveh do 80 let, medtem ko ameriška vojska priznava 347 žrtev.

Ameriška vojska resnico o pokolu skrivala

Calley je sprva trdil, da je le grešni kozel, ki je izpolnjeval ukaze, in o pokolu ni želel govoriti z novinarji ali zgodovinarji. Vendar so njegovi prijatelji povedali, da je Calley priznal zločine in se z njimi naučil živeti. Leta 2009 se je prvič javno opravičil.

"Ne mine dan, ko se ne bi kesal zaradi tega, kar se je zgodilo tistega dne v My Laiu," je Calley povedal v klubu Kiwanis v Columbusu v Ohiu. "Žal mi je za Vietnamce, ki so bili pobiti, njihove družine ter za ameriške vojake in njihove družine. Zelo mi je žal."

William Laws Calley mlajši se je rodil 8. junija 1943 kot edini sin in četrti otrok poslovneža iz Miamija. V štirih letih je obiskoval štiri srednje šole, od tega dve vojaški akademiji. Po neuspešnem šolanju je delal kot zvonar, pomivalec posode, zavarovalniški preiskovalec in sprevodnik na vlaku.

Leta 1966 je v Albuquerqueju v Novi Mehiki ostal brez denarja, zato se pridružil vojski, kjer se je odlično odrezal. Kljub slabim rezultatom v šoli je Calley leto dni pred incidentom v My Laiju končal šolo za častnike v Fort Benningu.

Po odpustu iz vojske se je Calley leta 1976 poročil s Penny Vick in se zaposlil pri njenem očetu v draguljarni v Georgii ter postal gemolog. Z ženo sta imela enega sina in se pozneje ločila.

Resnico o pokolu je ameriška vojska dolgo skrivala, a jo je razkril vojak Ron Ridenhour, ki pri poboju ni sodeloval. Po neuspešnem pisanju pisem ameriškemu predsedniku, državnim institucijam in kongresnikom je nazadnje vse razkril v intervjuju z neodvisnim preiskovalnim novinarjem Seymourjem Hershem, ki je zgodbo za AP objavil novembra 1969, povzeli pa so jo vsi večji mediji. Postopek proti odgovornim se je sicer začel nekoliko prej, vendar se je kaznovanje ustavilo pri navadnih vojakih in nižjih častnikih.