Dogovor so v soboto v Ciudadu de Méxicu podpisali predstavniki venezuelskega predsednika Nicolása Madura in opozicije, vključno z njenim delom, ki jo podpirajo ZDA in jo vodi Juan Guaidó.

Ameriško finančno ministrstvo je sporočilo, da predstavlja dogovor "pomemben korak v pravi smeri obnove demokracije" v Venezueli. Washington se je odzval z izdajo dovoljenja naftnemu podjetju Chevron, da obnovi omejeno črpanje nafte v Venezueli.

Dovoljenje bo trajalo pol leta, v tem času pa bo ameriška vlada spremljala, ali vlada v Caracasu spoštuje obveznost, ki izhajajo iz dogovora.

Omilitev omejitev za Chevronove operacije v Venezueli, ki ima največje zaloge nafte na svetu, bi tej državi omogočila napredovanje k vrnitvi na svetovne naftne trge.

Do omilitve ameriških sankcij prihaja v času ruske invazije v Ukrajini, ki je prizadela dobave energentov po svetu.

Kanada, ZDA, Združeno kraljestvo in EU so sprejeli skupno izjavo, v kateri so izrazili pripravljenost, da pregledajo sankcije proti Venezueli, a so zahtevali izpustitev političnih zapornikov, spoštovanje svobode medijev in zagotavljanje neodvisnosti pravosodnih in volilnih organov, poroča Al Džazira.

Norveški posrednik Dag Nylander je pozdravil dogovor in ga označil za "zgodovinsko prelomnico". Kot je dejal, sta obe strani določili sredstva, ki pripadajo venezuelski državi in so zamrznjena v mednarodnem finančnem sistemu in do katerih bi dostopali postopoma.

Ta sredstva naj bi pomagala stabilizirati električno omrežje, izboljšati infrastrukturo na področju izobraževanja, pomagala naj bi tudi pri soočanju s posledicami letošnjih smrtonosnih padavin in poplav.

ZN je letos objavil poročilo, ki ocenjuje, da Venezuela potrebuje 795 milijonov dolarjev humanitarne pomoči za 5,2 milijona prebivalcev na področju zdravstva, izobraževanja, vode, hrane in drugih področjih.

Skoraj štiri leta od Guaidójeve samorazglasitve

ZDA so pod predsednikom Donaldom Trumpom zaostrile sankcije proti Venezueli in opozicijskemu politiku Juanu Guaidóju podelile nadzor nad bančnimi računi venezuelske vlade v ameriški centralni banki in drugih ameriških bankah.

Guaidó se je razglasil za začasnega predsednika Venezuele januarja 2019, pri tem pa se je skliceval na svoj takratni položaj predsednika Nacionalne skupščine, ki naj bi mu omogočal sestavo prehodne vlade, saj naj bi bile volitve leta 2018, na katerih je zmagal Maduro, nepoštene.

Številne države po svetu so Guaidója priznale za predsednika, evropske banke so tudi zamrznile venezuelska sredstva.

Venezuelo je zaradi politične in humanitarne krize zapustilo okoli sedem milijonov ljudi. Tri četrtine tistih, ki so ostali v državi, živi z manj kot 1,9 dolarja na dan, kar je mednarodno merilo za hudo revščino.