Ameriško obrambno ministrstvo je v soboto sporočilo, da je bil Barhumi poslan v domovino z zagotovili alžirske vlade, da bodo z njim ravnali humano in da bodo zoper njega sprejeli nadzorne ukrepe, ki naj bi zmanjšali tveganje, da bo Barhumi kdaj v prihodnosti predstavljal grožnjo, poroča Associated Press.

Ni jasno, kakšni naj bi bili ti ukrepi, bi pa lahko vključevali omejevanje potovanj.

Barhumija so leta 2002 zajeli v Pakistanu in ga odpeljali v ameriško oporišče Guantanamo na Kubi. ZDA so pozneje ugotovile, da je bil Barhumi sicer povezan z različnimi ekstremističnimi organizacijami, a da ni bil član teroristične organizacije Al Kaida ali talibanov. Poseben odbor v zaporu je "že" leta 2016 predlagal njegovo izpustitev.

Ameriške oblasti so sicer leta 2008 želele soditi Barhumiju, a so to opustile zaradi pravnih težav s prvotno različico sistema vojaških komisij, vzpostavljenih pod predsednikom Georgeem W. Bushem.

Januarja 2017 je zvezni sodnik v Washingtonu zavrnil posredovanje glede odločitev ministrstva za obrambo, da Barhumija ne vrnejo v Alžirijo. Kot je takrat dejal njegov odvetnik, ga je družina že pričakovala, vsi so namreč mislili, da bo končno izpuščen iz zapora.

Pravosodno ministrstvo je takrat sporočilo, da je takratni obrambni minister Ash Carter v zadnjih dneh administracije Baracka Obame zavrnil Barhumijevo izpustitev zaradi več pomislekov različnih agencij, podrobnosti pa niso pojasnili.

Barhumi, ki je v eksploziji mine v Afganistanu izgubil štiri prste, je bil leta 2012 pripravljen priznati krivdo v vseh točkah obtožnice, saj je upal, da mu bodo določili fiksno kazen, po kateri bi se lahko vrnil k ostareli materi.

Njegova odvetnica Shayana Kandidal iz Centra za ustavne pravice je dejala, da je ameriška vlada Barhumiju in njegovi materi dolžna povrniti več let njunih življenj.

Administracija predsednika Joeja Bidna, ki je bil podpredsednik v času predsednika Obame, si prizadeva zmanjšati število zapornikov v Guantanamu. Tam ostaja zdaj zaprtih 37 ljudi, med njimi jih je 18, ki so jih ameriške oblasti označile kot primerne za vrnitev v domovino ali preselitev v tretjo državo.