Mednarodna poštna zveza, ki določa mednarodne poštne tarife, spada v okvir ZN-a, njene korenine pa segajo v sedemdeseta leta 19. stoletja.

Ameriška vlada trdi, da je zaradi pogodbe ceneje poslati pošiljko v New York iz Pekinga kot, recimo, iz San Francisca. BBC poroča, da sporazum določa nižjo mednarodno tarifo za pošiljke iz določenih držav, namen tega ukrepa pa je bila podpora revnejšim državam. ZDA zdaj pravijo, da ti popusti najbolj koristijo Kitajski in da potiskajo ameriška podjetja v slabši položaj.

Washington želi spremembe, ki bi državam dopustile, da same določijo cene za pošiljke, lažje od dveh kilogramov. Že zdaj pa lahko države cene same določajo za težje pošiljke. Zaradi porasta mednarodnega spletnega nakupovanja je močno naraslo tudi število manjših paketov, poslanih po pošti.

Poleg tega pa naj bi kriminalci izkoriščali ugodnosti iz poštne pogodbe za pošiljanje mamil v ZDA. Trump zato želi novo mednarodno poštno pogodbo, ali pa bo ZDA umaknil iz poštne zveze. Napoved vlade je že pozdravilo ameriško združenje predelovalne industrije.

ZDA bodo začele spreminjati domače poštne tarife, ki bi se lahko spremenile v šestih mesecih. Spremembe bodo verjetno povišale stroške za pošiljanje pošiljk iz Kitajske za od 40 do 70 odstotkov.

ZDA se umika iz mednarodnih sporazumov
Trump je doslej ZDA umaknil iz pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu na območju Tihega oceana, ZDA so zapustile ZN-ovo kulturno agencijo Unesco in Svet ZN-a za človekove pravice ter prekinile financiranje agencije ZN-a za pomoč palestinskim beguncem. ZDA ob tem uvajajo samovoljne carine, zaradi katerih so zdaj s Kitajsko praktično sredi trgovinske vojne.

Ta se za zdaj sicer ne bo dramatično poslabšala, saj se ameriško ministrstvo za finance v sredo ni odločilo, da Kitajsko označi za manipulatorja valute, česar Washington obtožuje Peking že več let. Kitajska, skupaj z Indijo, Japonsko, Južno Korejo in Švico ter Nemčijo ostaja na seznamu držav, katerih prakse povečujejo zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA in proti katerim si ZDA pridržujejo pravico uvesti povračilne ukrepe.

ZDA so uvedle dodatne carine na 250 milijard dolarjev vreden uvoz iz Kitajske, ta pa je uvedla carine na 110 milijard vreden uvoz iz ZDA.

ZDA so imele v trgovini s svetom lani 807,5 milijarde dolarjev primanjkljaja, od tega s Kitajsko 375,9 milijarde. Primanjkljaj s Kitajsko bo letos še višji.