Britanski voditelj, ki sicer nadvse rad v svoji oddaji Piers Morgan Uncensored gosti najrazličnejša stališča, posebej če so radikalna in če privedejo v ostre besedne spopade, v tem primeru kar ne more dojeti, zakaj Američani vsesplošno pozdravljajo hladnokrvni umor na ulicah New Yorka.

Naj spomnimo: 4. decembra je strelec pred hotelom Hilton na Manhattnu pristopil k 50-letnemu Thompsonu, ga večkrat ustrelil, nato pa pobegnil. Na prizorišču je policija našla tulce nabojev z napisi "zanikati", "braniti", "umakniti", kar ponazarja uveljavljene prakse zavračanja zahtevkov v zavarovalniškem svetu.

Sorodna novica Zdravstveni sistem ZDA – ko izbirate med življenjem in streho nad glavo

Policija je po skoraj tednu dni v 445 kilometrov oddaljenem mestecu Altoona v Pensilvaniji v tamkajšnji McDonaldsovi poslovalnici prijela 26-letnega Luigija Mangioneja, pri katerem so našli pištolo z dušilcem in na roko napisan manifest.

Kaj točno naj bi privedlo Mangioneja, sicer izobraženega fanta iz skrajno privilegirane, premožne družine iz Baltimora, ki naj ne bi kazal znakov radikalnosti, k dejanju, ki ga je domnevno storil, ni povsem jasno.

Novodobni Robin Hood

Da za umorjenim Brianom Thompsonom, direktorjem vsemogočne zdravstvene zavarovalnice United HealthCare, žaluje le malokdo, in da je osumljeni Mangioni slavljen kot novodobni Robin Hood, priča o tem, da je Thompson postal katalizator za vse, kar je narobe z ameriškim zdravstvenim sistemom.

Primer je svojevrstni fenomen, ki je nepričakovano poenotil Američane ter združil vse družbene sloje in politična prepričanja.

Globoko zakoreninjeni gnev Američanov do lakomnih in nečloveških zavarovalnic, še posebej zdravstvenih, namreč očitno presega klasično delitev na demokrate in republikance, na liberalce in konservativce.

In medtem ko manjšina ostro kritizira Thompsonov hladnokrvni umor, češ da jemanje pravice v svoje roke in vigilantizem nista rešitev (guverner Pensilvanije Josh Shapiro: "Ne gremo kar pobijat ljudi, da bi rešili politična neskladja ali izrazili določeno stališče,"), večina poudarja, da so Thompson in njemu podobni direktorji krivi za smrti na deset tisoče Američanov, ki jim zdravstvene zavarovalnice vsak dan zavrnejo zahtevke za nujna zdravljenja in zdravila. Le da se njihovo jemanje življenj ne obravnava kot zločin.

Loterija z zavarovalnico

Po ocenah raziskave zdravstvene revije American Journal of Public Health v ZDA vsako leto umre med 35.327 in 44.789 ljudi, ker nimajo zdravstvenega zavarovanja. V to številko ni vključenih nešteto zavarovanih Američanov, ki umrejo, ker jim njihove zavarovalnice zavrnejo posege in zdravljenje, ki bi jim lahko rešili življenje.

Podatki raziskave Commonwealth Fund, inštituta za zdravstveno politiko, kažejo, da je bilo kar 45 odstotkom zavarovanih odraslih v ZDA zaračunano nekaj, za kar so menili, da jim krije njihova zavarovalna polica, 17 odstotkom vprašanih pa je zavarovalnica zavrnila kritje za oskrbo/zdravljenje, ki jim ga je priporočil njihov zdravnik.

Pri United HealthCaru, ki ni samo največja ameriška zdravstvena zavarovalnica, ampak največja zdravstvena zavarovalnica na svetu, je ta delež skoraj dvakratnik povprečja – zavarovalnica, ki krije 29 milijonov Američanov in ki ima še posebej slab sloves kot krvoseška, v povprečju zavrne kar 32 odstotkov vseh zahtevkov (še leta 2019 je ta delež znašal 8,7 odstotka).

Da bi si olajšali ta del postopka, so pri United HealthCaru uvedli avtomatizacijo, in sicer s pomočjo izjemno spornega algoritma umetne inteligence, kar pomeni, da dejansko pogosto o življenju in smrti odloča računalnik.

Za nameček zaračunavajo vrtoglave premije, s katerimi zaslužijo precej več, kot izplačajo svojim zavarovancem.

Po poročanju AP-ja je UnitedHealthcare (UHC) leta 2023 zaznal 281 milijard prihodkov, medtem ko je imel Thompson 10,2 milijona dolarjev letne plače, kar je primerljivo z ostalimi direktorji zdravstvenih zavarovalnic, pri čemer krepko vodi direktor zavarovalnice Elevancea z 21,8 milijona dolarjev.

Pod Thompsonom je bil UHC izjemno uspešen. Vrednost delnic je zrasla na dvakratno vrednost, zavarovalnica je imela leta 2021 12 milijard dolarjev dobička, leta 2023 pa že 16 milijard.

A pod Thompsonovo taktirko so se krepko zvišale tudi premije, birokratski postopki pri uveljavljanju zahtevkov in število zavrnjenih zahtevkov ter s tem povezanih pritožb.

Na sestanku delničarjev, ki bi se ga moral Thompson udeležiti, preden je bil ubit, naj bi UHC naznanil, da pričakuje za leto 2025 kar 450 milijard prihodkov, navaja strokovni portal icd10monitor.

Osvetliti korupcijo in pohlep v zdravstvu

Zdravstveni sistem v ZDA je zlomljen. Kar ni nekaj, za kar bi potrebovali manifest Luigija Mangioneja, v katerem je zdravstvene zavarovalnice označil za parazitske in obsodil pohlep ameriških korporacij.

Navsezadnje je o tem Michael Moore že leta 2007 posnel odmevni, za oskarja nominirani dokumentarni film Sicko. Mangione v svojem manifestu na kratko omeni tudi Moora, ki ga omeni kot enega od ljudi, ki so "osvetlili korupcijo in pohlep" zdravstvene industrije.

Moore je umor Thompsona obsodil, a dejal, da je gnev, uperjen v zdravstvene zavarovalnice, "1000-odstotno upravičen". "Po umoru direktorja United HealthCare, največje od teh milijarderskih zdravstvenih zavarovalnic, se je nemudoma sprožil pravi val gneva proti zavarovalniški industriji. Nekateri ljudje so ta gnev obsodili. Jaz nisem med njimi," je zapisal režiser, znan po pronicljivi kritiki Amerike.

"Gnev je 1000-odstotno upravičen. In skrajni čas je, da mediji poročajo o tem. To ni nekaj novega. To vre že dolgo. In jaz ne bom skušal umirjati strasti ali pozivati ljudi, naj utihnejo. Jaz si želim priliti olja na ta ogenj."

Moore še zdaleč ni edini. Facebookova objava družbe United Health Group Thompsonu v spomin je zbrala okoli 100.000 smejočih se emotikonov, med zapisi po družbenih omrežjih pa je bilo kar nekaj ciničnih, z aludiranjem na prakso United HealthCara in drugih zavarovalnic, kot je "Žal mi je, za sožalje je potrebna predavtorizacija".

Podpora, ki je je deležen Mangione v teh dneh, je dobila do zdaj nevidene in neslutene razsežnosti. Če pustimo ob strani tisto bolj plehko, fetišistično, ki se giblje predvsem okoli videza postavnega mladeniča, zaradi česar slednji, zdaj z vzdevkom "vroči morilec", prejema na tisoče ženitnih ponudb (in takšnih precej bolj eksplicitnih) …

#OsvoboditeLuigija

Tu so letaki "Osvobodite Luigija" s podobo Mangioneja kot Kristusa, ponudbe za brezplačno pravno zastopstvo, projekcije Mangionejevega obraza na koncertih, norija za Mangionejem na TikToku, kjer so objavljeni posnetki Luigijeve "pešture po New Yorku".

Na Spotifyu so mu posvečeni seznami skladb, na Etsyju oglašujejo izdelke z Luigijevo podobo, v New Yorku je prejšnji teden potekalo celo tekmovanje Mangionejevih dvojnikov.

Izpostavo McDonald'sa v Altoni, kjer so Mangioneja po prijavi ene izmed strank aretirali, so zasuli s slabimi ocenami, grožnje s smrtjo prejema tudi policija v Altoni, ki je osumljenca prijela. Na spletu so vzniknili ključniki, kot sta #FreeLuigi (#OsvoboditeLuigija) in #EatTheRich (#PožriteBogate), celo zaporniki v zaporu Huntingdon v Pensilvaniji, kamor so pripeljali Mangioneja, so skozi okna vzklikali "Osvobodite Luigija".

Mangioneju je na omrežju X začelo slediti skoraj pol milijona ljudi, po ulicah New Yorka pa so kot tiralice za najbolj iskanimi kriminalci razobešene fotografije direktorjev drugih večjih zdravstvenih zavarovalnic, zaradi česar so nekatere zavarovalnice s svojih spletnih strani že umaknile biografije in fotografije svojih vodstvenih kadrov.

Po nekaterih kazalnikih je bil umor Thompsona odmevnejši (vsaj glede na angažma na družbenih omrežjih) od julijskega poskusa atentata na Donalda Trumpa, od tega kar štiri petine komentarjev predstavljajo kritike ameriškega zdravstvenega sistema, je ugotovila raziskovalna družba OneCliq.

Zbiranje sredstev za Mangionejevo obrambo

Žrtve ameriškega zdravstvenega sistema so do zdaj samo prek spletne strani GiveSendGo zbrale več kot 91.000 dolarjev za obrambni sklad Luigija Mangioneja, ki je sicer najel svojega odvetnika.

Zbiralna akcija si je za cilj zadala zbrati 200.000 dolarjev. Njeni pobudniki poudarjajo: "Nismo tu, da bi slavili nasilje, verjamemo pa v ustavno pravico do poštenega pravnega zastopstva."

Več donatorjev je v komentarjih podrobno opisalo svoje pretresljive zgodbe o tem, kako jim je bilo zavrnjeno zdravljenje, kako so bila njihova življenja prizadeta zaradi zdravniških računov in dolgov, na splošno pa je v komentarjih zaznati vsesplošno ogorčenje in gnev nad ameriškim zdravstvenim sistemom, ki ga poganja pehanje za dobičkom.

Mangionejev odvetnik Thomas Dickey je v pogovoru za CNN potrdil, da prejema veliko ponudb ljudi, ki želijo kriti Mangionejeve odvetniške stroške.

Na vprašanje CNN-ove voditeljice, kako si to razlaga, pa: "Ne vem. Ampak vrhovno sodišče pravi, da lahko vsi ti milijarderji donirajo cel kup denarja političnim kandidatom, češ da gre za svobodo govora, morda pa tudi ti ljudje izvajajo svojo pravico do svobode govora, da bi na tak način podprli mojo stranko.”

Alex Goldenberg, višji svetovalec instituta NCRI, neprofitne skupine za raziskave ekstremizma s sedežem v New Jerseyju, je za BBC spletne odzive na Thompsonov umor označil za "prelomno točko" in "katalizator za normalizacijo političnega nasilja, ki je bila do zdaj rezervirana za skrajneže na obrobju".

Ob tem je poplavo komentarjev primerjal s spletno aktivnostjo po rasističnih množičnih pobojih, katere cilj je zagovarjati morilce in krepiti njihova prepričanja – le, da je ta zdaj precej bolj vsesplošno razširjena in poteka po mainstreamovskih družbenih omrežjih.

Direktor UnitedHealth Groupa skuša gasiti požar

Med vsem tem pogromom se je oglasil tudi Andrew Witty, glavni izvršni direktor starševskega podjetja UnitedHealth Group, in v kolumni za New York Times skušal pomiriti strasti s priznanjem, da sistem ne deluje dobro za ljudi. Witty je zapisal, da si verjetno nihče na svetu ne bi zamislil takšnega sistema, kot ga imajo v ZDA, skratka, na dobičku zasnovan sistem.

Zagotovil je, da je njihovo podjetje pripravljeno sodelovati z vsemi – bolnišnicami, pacienti, farmacevtskimi podjetji, vlado in drugimi, da najdejo način za zagotavljanje kakovostnega zdravljenja z nižjimi stroški.

A Wittyjev zapis javnosti ni pomiril, saj je bil lani s 23,5 milijona dolarjev zaslužka najbolje plačani direktor v zdravstveni industriji ZDA, njegovo podjetje UnitedHealth Group pa je od potrditve zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame pobralo 40 odstotkov dobičkov industrije.

"Tipična direktorska izjava: niti ene konkretne ideje ali predloga, ampak korporacijski mediji to vseeno objavijo. Reči, da to ne odraža trenutka v družbi, je milo rečeno," je zapisal eden od bralcev.

Drugi pa: "Kolumno sem prebral dvakrat in v bistvu ne pove ničesar. Kakšni so konkretni predlogi, da se kaj spremeni ali izboljša? Kot največja zavarovalnica, kako bodo prevzeli pobudo pri izboljšanju dostopa, kritja in izidov? V bistvu precej šokanten zapis v tem času intenzivnih odzivov na poslovne prakse njegove industrije."

Kmalu za tem so pri New York Timesu zaklenili komentarje pod kolumno, prav tako so se odločili, da ne objavljajo več fotografij osumljenca (baje, ker je preveč privlačen) in njegovega manifesta, v katerem navede svoje argumente za tako drastično potezo.

"Medicinski morilski aparat"

"Morda je res, da UnitedHealth ni zasnoval ameriškega sistema korporativnega zavarovanja, ki vsako leto ubije več deset tisoč ljudi zaradi zavračanja zdravljenj. Zagotovo pa so ga izpopolnili in ga spremenili v medicinski morilski aparat v industrijskem obsegu," je bil za medij Common Dreams oster izvršni direktor organizacije Social Security Works Alex Lawson.

Komentatorka Natalie Shure je v petek za revijo The Nation zapisala, da se po nepotrebnem zapravlja ogromna količina sredstev in energije, ki se vlaga v ohranjanje obstoječega sistema zdravstvenega zavarovanja.

"Vse te korporacije bi lahko jutri odpravili in brez njih zgradili sistem, ki bi deloval bolje, za manj denarja in z manj težavami. Druge države že imajo takšne sisteme," je zapisala Shure, ki se zavzema za splošno javno zdravstvo.

Za izboljšanje sistema so se že v sredo na konferenci, ki jo je organizirala agencija Reuters, zavzemali tudi drugi predstavniki zdravstvene industrije. Glavni zdravstveni uradnik pri Amazonu Vin Gupta je dejal, da je treba sistem izboljšati, saj marsikaj vzbuja ogorčenje.

Ampak kot cinično piše Belen Fernandez, kolumnistka Al Džazire: "Tako navsezadnje kapitalizem deluje: zdravstvo je posel, ne pravica, in človeška življenja so pogrešljiva v interesu zagotavljanja, da ostaja obsceno bogastvo skoncentrirano v rokah manjšinske elite."

ZDA: Največ za zdravstvo, a izkupiček mizeren

Američani porabijo precej več na prebivalca za zdravstveno zavarovanje kot drugi v primerljivo razvitih državah (astronomskih 4,5 bilijona dolarjev ali 18 odstotkov BDP-ja).

Ampak kljub temu zavarovancem to še ne zagotavlja, da bodo njihove potrebe dejansko krite, zagotovo pa to tudi ne pomeni, da je zdravstvena oskrba v ZDA najboljša – ali da so Američani med najbolj zdravimi v zahodnem svetu.

Tako je denimo pričakovana življenjska doba skrb vzbujajoče nizka za tako bogato državo (v povprečju 79 let, s čimer se ZDA uvrščajo na 40. mesto in padajo), smrtnost, maternalna umrljivost pa na ravni z Zahodnim bregom in Iranom (leta 2020 so se ZDA uvrstile na 122. mesto od 186 držav). Problematiko še krepijo administrativna neučinkovitost, razdrobljena oskrba in neenakosti v družbi.

K slabi statistiki krepko prispevajo tudi dejavniki tveganja, ki bi se jim dalo ogniti, kot so čezmerna telesna teža, neustrezna prehrana in zlorabe substanc, navaja Newsweek, ki se pri tem sklicuje na medicinsko revijo The Lancet.

Kronične bolezni nesorazmerno bolj prizadenejo marginalizirane skupnosti in tiste iz nižjih družbenih slojev, kar razkriva dodatno, globljo krizo v Ameriki. Ostale primerljivo razvite države takih razlik nimajo, z manj sredstvi pa dosežejo boljše rezultate.

Visoke zavarovalne premije tudi ne zagotavljajo zavarovancem, da bodo njihove potrebe dejansko krite, pot do povrnitve stroškov oz. uveljavljanja polic pa je pogosto mukotrpna, polna birokratskih zank in zavrnitev na tej ali oni podlagi, pri čemer jo daleč najslabše odnesejo tisti z že obstoječimi zdravstvenimi stanji in boleznimi, saj jih pogosto noče zavarovati nobena zavarovalnica.

Prvi krog Dantejevega pekla za bolnike

Američani običajno ne podpirajo političnega nasilja, a tokrat je drugače. Mangionejev primer je očitno deloval kot ventil za vse nakopičene frustracije in globoko zakoreninjeno sovraštvo prebivalcev do obstoječega sistema zdravstvenega zavarovanja in do dobičkarjev, ki se zdijo popolnoma brezbrižni do trpljenja in smrti prebivalstva.

Spletni portali so tako danes polni ne samo slinjenja nad postavnim domnevnim morilcem, ampak tudi pretresljivih zgodb staršev, ki se vsakodnevno borijo za svoje neozdravljivo bolne otroke, pa zgodb odraslih, ki se spominjajo, kako so jim umrli starši zaradi zavlačevanj pri kritični oskrbi, in neštetih izpovedi ljudi, ki opisujejo stanje nenehne anksioznosti, ali jim bo zavarovalnica potrebna zdravila in zdravljenja krila ali zavrnila.

Kot piše icd10monitor: "Nemočni pacienti so obsojeni na prvi krog Dantejevega pekla, kjer čakajo, da neki kolešček v zavarovalniškem stroju zapelje čez njihovo predavtorizacijo. V mnogih primerih išče pacient kritje za kronično bolezen. Plačnik bo motiviran, da spremeni zdravila v taka z višjo maržo, ne glede na vpliv na pacienta."

Znan je denimo nedavni primer kronično bolnega študenta, ki mu je ostal račun za 800.000 dolarjev, ko so mu pri UnitedHealthcaru zavrnili kritje zdravil, ki so mu jih predpisali zdravniki.

Tako ni čudnega, da v ZDA vsako leto 530.000 Američanov razglasi osebni stečaj zaradi zdravniških računov. Ti so glavni razlog za bankrote in eden glavnih razlogov, zakaj ljudje v ZDA ostanejo brez strehe nad glavo.

Zdravstvena kriza odraža politično

Obstaja sicer nenasilna politična rešitev ameriške zdravstvene krize, taka, ki ne zahteva radikalnih dejanj, kot je Mangionejevo – univerzalno zdravstveno zavarovanje za vse državljane (t. i. Medicare for All), sistem, ki bi izključil zavarovalniško industrijo, kar je v svojih predsedniških kampanjah leta 2016 in 2020 zagovarjal senator Bernie Sanders.

A Sanders, ki se označuje za demokratskega socialista, je bil bolj ali manj sam v teh prizadevanjih po subvencioniranih zdravilih, Joe Biden pa času svojega mandata ni niti naslovil teme univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, kaj šele, da bi ga skušal vpeljati.

Kot menijo analitiki, je to "prekompleksen zalogaj", ki se ga ne želi lotiti nihče. O zdravstveni problematiki tako tudi med letošnjo predsedniško kampanjo ni nihče govoril, ne Donald Trump ne Kamala Harris.

Demokrati, od katerih bi pričakovali, da bi si prizadevali za več sociale, so v zadnjih letih to temo postavili na stranski tir.

A stanje v ZDA, če gre soditi po odzivih na Thompsonov umor, je več kot godno za korenite spremembe – ali pa vsaj resno razpravo. "Če bo iz vsega tega izšlo kar koli dobrega, bo to sprememba politik, ker ljudje zdaj prižigajo bakle. Vse skupaj bodo požgali in temu gnevu je treba prisluhniti," je na CNN-u povedal Kevin O'Leary, poslovnež in sovoditelj oddaje Shark Tank.

Demokratska senatorka Elizabeth Warren, ena redkih, ki vseskozi zagovarja univerzalno zdravstveno zavarovanje, pa: "Ljudi lahko toliko časa stiskaš v kot, dokler ne vzamejo stvari v svoje roke."