Kolumbija je že največja proizvajalka kokaina na svetu, lani pa je podrla lasten rekord površin za pridelavo koke, saj tolikšne količine UNODC od začetka meritev 2001 še ni zaznal.

Območja za gojenje koke so se še pred nekaj leti krčila. Med letoma 2020 in 2021 so se nato razširila s 143.000 na 204.000 hektarjev, kar je 43-odstotno povečanje.

Pridelava koke posebej cveti na območjih na severovzhodu Kolumbije ob meji z Venezuelo in na jugozahodu ob meji z Ekvadorjem ter tudi na območjih z lahkim dostopom do morja.

Združeni narodi opozarjajo, da na teh območjih pogosto z roko v roki delujejo oborožene tolpe, preprodajalci drog in proizvajalci.

Gojenje koke ob tem tudi ogroža biotsko raznovrstnost Kolumbije in vodi v krčenje gozdov. Približno polovica plantaž koke je namreč na zaščitenih območjih, kot so gozdni rezervati, še svari UNODC.

Kolumbiji kmetov ne uspe prepričati, naj opustijo gojenje koke

Novoizvoljeni levičarski kolumbijski predsednik Gustavo Petro je vojno proti mamilom označil kot neuspeh in pozval k prenovi svetovne strategije boja proti mamilom.

Napoveduje bolj holističen pristop in ureditev kmetijskega sektorja, pri tem pa med drugim razširitev programov za nadomeščanje nezakonitega pridelka z zakonitim. Kolumbija skuša že leta kmete prepričati, da opustijo gojenje koke, a obljub o spodbudah in subvencijah država še ni uresničila, piše BBC.

Do leta 2015 so skušale oblasti gojenje koke med drugim omejiti s škropljenjem z letali, a je nato sodišče odločilo, da herbicid, ki so ga uporabljali, lahko povzroča raka in onesnažuje zemljo, zato so morali to prekiniti.