Uradno razglasitev hrvaške in italijanske izključne gospodarske cone je pričakovati januarja 2021, njeno uveljavitev pa februarja. Pred tem sta napovedani dve ministrski srečanji Hrvaške, Italije in Slovenije.
Glede na četrtkovo parlamentarno razpravo o odločitvi hrvaške vlade je bilo pričakovati, da bodo saborski poslanci in poslanke odločitev podprli skoraj plebiscitarno. Na današnji seji je bilo prisotnih 130 od 151 poslancev.
Kljub podpori odločitvi je opozicija v razpravi dejala, da Hrvaška nikoli ne bi razglasila svoje izključne gospodarske cone v Jadranu, če tega ne bi storila Italija. Spomnili so, da je hrvaška vlada v preteklih letih večkrat zavrnila poskuse opozicije, da bi razpravljali o tej temi, nazadnje oktobra letos.
Zagreb: Izjavo naj bi podpisala tudi Slovenija
Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je medtem potrdil, da naj bi na sobotnem tristranskem ministrskem srečanju v Trstu glede razglasitve hrvaške in italijanske izključne gospodarske cone v Jadranskem morju podpisali posebno izjavo.
Povedal je, da besedilo izjave še ni dokončno sestavljeno, mišljeno pa je, da jo podpiše tudi Slovenija. "Glede na to, da gre za tristransko izjavo, je razumljivo, da jo bo Slovenija podpisala," je dejal Grlić Radman. Izjava bo po njegovih besedah pozitivna.
V njej naj bi med drugim zapisali, da imajo Italija, Hrvaška in Slovenija enako vizijo o Jadranskem morju kot mostu, ki povezuje vse narode in regije, ter je tudi vir napredka. "Ne vem, ali bo Slovenija na koncu imela kakšen pomislek," je dodal hrvaški zunanji minister.
Menil je, da ni razloga, da bi razglasitev hrvaške izključne gospodarske cone, ki je namenjena zaščiti Jadrana, negativno vplivala na odnose med Slovenijo in Hrvaško. Kot je napovedal v četrtek v saboru, nameravajo cono skupaj z Italijo razglasiti januarja.
Po sobotnem srečanju je hrvaški minister napovedal tudi podobno trilateralo, na kateri bodo ministri govorili o prometni infrastrukturi in izkoriščanju morja, nato pa bosta Zagreb in Rim svoji izključni gospodarski coni tudi razglasila. Coni naj bi uveljavili 1. februarja prihodnje leto, nato pa se bodo začela pogajanja med Zagrebom in Rimom o razmejitvi pasov, je še napovedal vodja hrvaške diplomacije.
Kot je dodal, predstavlja razglasitev izključne gospodarske cone nadgradnjo hrvaške ekološko-ribolovne cone (ERC), ki jo je sabor razglasil leta 2003. Hrvaška bo s svojo izključno gospodarsko cono dobila ekskluzivne pravice glede gradnje umetnih otokov v Jadranu ter izkoriščanja energije morja in vetra.
Logar: Razglasitev izključnih con v Jadranu ne bo vplivala na slovenske ribiče in Luko Koper
Potrdil je še, da se z Italijo in Hrvaško še usklajujejo o tristranski izjavi o gospodarskih conah in da bo Slovenija pri tem zasledovala svoje cilje.
Izjavo naj bi v soboto v Trstu podpisali na tristranskem srečanju z italijanskim kolegom Luigijem di Maiem in hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom.
Slovenija bo po njegovih besedah ravnala skladno s strateškimi interesi, skladno z arbitražno odločitvijo in tem, kar piše v strategiji zunanje politike. Izpogajala bo vse, kar se ji zdi ključno za ohranitev teh interesov, je zatrdil.
Po Logarjevih besedah razglasitev italijanske in hrvaške izključne gospodarske cone ne bo vplivala na dostopnost ribolova za slovenske ribiče ali možnosti, ki jih imajo sedaj v odprtem morju. To se bo spremenilo le za tretje države, ne pa za članice EU-ja, je dejal. "Lahko pa pridobimo vključenost v vprašanje režimov na tem delu," je poudaril.
Prav tako razglasitev izključne gospodarske cone po besedah ministra ne bo vplivala na Luko Koper. "Pravice plovbe, preleta in polaganja kablov so osnovne pravice, tukaj ne bo sprememb," je zatrdil.
SD poziva k mednarodni konferenci za Jadran
V stranki SD so medtem zunanjega ministra Anžeta Logarja pozvali, naj se na sobotnem srečanju s kolegoma iz Italije Luigijem Di Maiem in Hrvaške Gordanom Grlićem Radmanom o razglasitvi izključno gospodarskih con v Jadranskem morju zavzame za vzpostavitev mednarodne konference za Jadran.
Predsednica SD-ja Tanja Fajon je poudarila, da "želimo Jadran vsi ohranjati in razvijati kot enega svetovnih biserov".
Sobotno srečanje je po njenih navedbah priložnost, da se oblikovanje te mednarodne konference vključi tudi v tristransko izjavo, ki jo bodo ministri predvidoma podpisali.
V stranki so pobudo utemeljili z načelom sodelovanja držav pri reševanju vprašanj, povezanih z morjem, na katerem temelji konvencija Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu.
Konvencija državam, ki mejijo na zaprto ali polzaprto morje, kakršno je tudi Jadransko, nalaga, da sodelujejo pri uresničevanju svojih pravic in obveznosti, je pojasnila podpredsednica SD-ja Dominika Švarc Pipan.
Na obveznosti iz konvencije ZN-a je opozoril tudi strokovnjak za mednarodno pomorsko pravo Patrick Vlačič. Dejal je, da je njihova pobuda namenjena temu, da konvencije ne bi brali selektivno. Poudaril je, da Jadransko morje nima meja.
Poslanec SD-ja Matjaž Nemec je dejal, da je njihova poslanska skupina pri predsedniku DZ-ja že vložila pisno poslansko pobudo, da bi to obliko mednarodnega sodelovanja formalizirali že pred slovenskim predsedovanjem Slovenije Svetu EU-ja v drugi polovici leta 2021.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje