"Vprašanje ni, ali bo še en napad, ampak kdaj," je na soočenju skupno sedmih kandidatov posvaril Sarkozy. Zavzel se je, da bi posebno nevarne domnevne islamiste preventivno zaprli, tudi če ne bi storili nobenega kaznivega dejanja.

Nekdanji francoski premier Alain Juppe temu v osnovi ni nasprotoval, je pa opozoril na pravila pravne države. Nekdanji vodja stranke UMP Jean-Francois Cope je medtem zahteval radikalno spremembo glede varnostne politike in skupno novih 50.000 delovnih mest v francoski policiji in pravosodju.

Cope je dejal, da je upal, da bo Sarkozy izvedel reforme, ki jih je obljubljal, ko je leta 2007 prevzel oblast. "Pred desetimi leti smo jaz in milijoni Francozov upali na spremembe, ki jih je Sarkozy ponujal državi. Te spremembe se na žalost niso nikoli zgodile," je dejal Cope, ki je tekmecu očital, da se izmika težkim izbiram.

Sarkozy se je branil, da ga je ovirala najhujša gospodarska kriza od leta 1929, ki je prizadela svet. Obljubil je močno in energično vodstvo, če se bo po petih letih socialistične vladavine vrnil na oblast. Osrednja tema predvolilne tekme za predsedniške volitve prihodnje leto naj bi bil po oceni poznavalcev t. i. boj proti terorizmu.

Bremena afer
Soočenje je sicer potekalo v spoštljivem vzdušju, Sarkozy pa se je branil zaradi afer, v katere je bil vpleten. Zatrdil je, da je po 37 letih v politiki njegova kazenska kartoteka čista. "Mislite, da bi sodeloval v tej kampanji, če bi imel kar koli na vesti?" je vprašal.

Sarkozy se sicer sooča s preiskavo zaradi domnevnega nezakonitega financiranja predsedniške kampanje leta 2012. Tudi Juppe je bil vpleten v afero s financiranjem stranke, zaradi česar je bil leta 2004 obsojen na enoletno zaporno kazen.

Juppe je glede svoje preteklosti dejal, da če volivci in volivke menijo, da je storil napako, ki je vredna diskvalifikacije, ga ne bodo volili, poroča nemška tiskovna agencija DPA. "Vsi vedo za mojo obsodbo, zgodovine ne moremo napisati na novo. Volivci naj odločijo, ali je to razlog za izključitev," je dejal Juppe.

Kritike na račun Hollanda
Soočenje so zaznamovale tudi neobičajno ostre kritike na račun zdajšnjega predsednika Francoisa Hollanda iz vrst socialistov. Povod za to so nova objavljena razkritja z izjavami Hollanda, na primer o pravosodju. "Zastavljajo se vprašanja, kako globoko je Francois Holland želel umazati predsedniški položaj," je ob tem dejal Sarkozy, ki ga je leta 2012 na predsedniških volitvah premagal ravno Hollande.

Kandidati so tudi kritizirali množično brezposelnost v državi in šibko gospodarsko rast v drugem največjem gospodarstvu evroobmočja. "Država je tik pred razpadom," je dejal nekdanji francoski premier Francois Fillon.

Bosta glavna tekmeca Sarkozy in Juppe?
Za zdaj se za položaj kandidata za predsednika poteguje sedem ljudi, po napovedih pa naj bi glavni boj potekal med Juppejem in Sarkozyjem. Ankete sicer največ možnosti za zmago pripisujejo nekdanjemu premierju, zdaj županu Bordeauxa, 71-letnemu Juppeju, ki uživa od osem do 14 odstotnih točk prednosti pred Sarkozyjem.

Francoska desnica bo kandidata za predsednika izbirala na primarnih volitvah, ki bodo potekale v dveh krogih, 20. in 27. novembra, zmagovalec pa ima dobre možnosti, da spomladi postane novi predsednik Francije. Primarne volitve po vzoru ameriških so sicer v Franciji precejšnja novost. Prvič so jih leta 2011 izvedli socialisti in zmagovalec njihovih primarnih volitev Francois Hollande je leta 2012 slavil na predsedniških volitvah.