38-letni nekdanji investicijski bančnik je bil kontroverzni član vlade predsednika Francoisa Hollanda iz vrst socialistov, poroča BBC. Pod vprašaj je postavil 35-urni delovnik, visoko brezposelnost in nizko gospodarsko rast pa je pripisal slabi konkurenčnosti. Macron je bil član vlade od leta 2014, vodenje ministrstva za gospodarstvo pa bo prevzel finančni minister Michel Sapin. Gospodarska politika naj se ne bi spreminjala.

Kot poroča Reuters, Macron sicer ni povedal, da se bo leta 2017 potegoval za mesto predsednika, a je to pričakovano, saj je izstopil iz vlade, pred tem pa je letos ustanovil tudi svojo politično stranko "Na poti" (fr. En Marche), za katero je dejal, da ni ne leva ne desna.

Kot gospodarski minister je uvedel reforme, ki med drugim omogočajo trgovinam, da so lahko večkrat odprte ob nedeljah, s čimer je povzročil proteste. T. i. Macronijev zakon je premier Manuel Valls spravil skozi parlament brez glasovanja, da bi preprečil, da bi ga potopili uporniški poslanci in poslanke vladajoče levice. Sindikate je ob tem razburil s pozivi k dodatnim, še radikalnejšim reformam trga dela, in hvaljenjem podjetnikov.

"Zmagovalci globalizacije" za Macrona
Macron je sicer eden najpriljubljenejših politikov v Franciji, največ podpore pa ima med mladimi svetovljani, ki jih je časopis Le Monde označil za "zmagovalce globalizacije".

Na kritike svojega dela znotraj lastne stranke lani je dejal: "Če bi bilo odobravanje merilo v tej državi, se ne bi nikoli nič naredilo." Njegovi govori podpornikom so večkrat namigovali na njegove predsedniške ambicije, redno pa uživa višjo podporo kot predsednik Hollande.

Če bo Marcon res kandidiral za predsednika, bi s tem dodatno otežil delo Hollandu, ki mu javnomnenjske ankete kažejo zelo slabe možnosti. Svojo kandidaturo so sicer napovedali že nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy, dva nekdanja socialistična ministra, Arnaud Montebourg in Benoit Hamon, pa tudi nekdanji premier Alain Juppé.