Predlagane spremembe se nanašajo na možnost lažjega odpuščanja delavcev, s čimer vlada želi spodbuditi delodajalce, da bi več zaposlovali. Poleg tega bi zaposleni lahko delali več kot zakonsko predpisanih 35 ur na teden, hkrati pa bi delodajalci dobili več pristojnosti, da znižajo plače in zmanjšajo število delovnih ur.

Proti Vallsu tudi del njegovih socialistov
A predsednik francoske vlade Manuel Valls si je s tem predlogom nakopal veliko nasprotovanje ne samo levice, ampak tudi dela svoje socialistične stranke in študentov, ki so bili na čelu tokratnih protestov. Študenti in mladina, ki so se jim s stavko pridružili tudi železničarski delavci, so med korakanjem po Parizu skandirali slogane proti ministrici za delo Myriam el Khomri, poleg tega pa zasedli še nekaj šol po Franciji.

Mladi soočeni s slabo plačanimi službami
Predstavnica študentskega sindikata Maryanne Gicquel je izkušnje mladih s trgom delovne sile označila kot "nadaljevanje pripravništva in soočenje s slabo plačanimi službami - in zdaj nam pravijo še, da bodo podjetja še lažje odpuščala kot do zdaj".

Valls: Najslabši bi bil status quo
Pod reformo sta se podpisala premier Valls in minister za gospodarstvo Emmanuel Macron, ki predstavljata liberalnejši del socialistov. Dvojica je pozvala k podpori reforme, s katero bi Francija stopila ob bok preostali Evropi. "Najslabše bi bilo, da vse ostane tako, kot je," je opozoril Valls. Francijo pod vladavino Francoisa Hollanda, ki ga volitve čakajo prihodnje leto, zaznamujeta šibka gospodarska rast in naraščajoča brezposelnost, ki dosega 10 odstotkov, med mladimi pa kar 24.

Javnost nasprotuje reformam
Kljub temu pa francoska javnost glede na javnomnenjske raziskave nasprotuje predlaganim reformam trga dela, saj sta zaščita delavcev in 35-urni tedenski delovnik "sveti stvari". Peticijo proti reformam je na spletu podpisalo že več kot milijon ljudi. Zaradi študentskih protestov je morala podobne reforme leta 2006 opustiti desnosredinska vlada.