Scholz se je v petek mudil na enodnevnem obisku Kitajske, kar je sprožilo veliko negodovanja tako v Nemčiji kot med njenimi zahodniki zavezniki, ki Pekingu očitajo nepoštene trgovinske prakse, kršenje človekovih pravic in zadržano držo do ruske vojne v Ukrajini.

"Ker smo kitajska vlada, predsednik in sam izjavili, da v tej vojni ne bi smeli uporabiti jedrskega orožja, se je potovanje splačalo že samo zaradi tega," je dejal Scholz na srečanju svoje socialdemokratske stranke.

Ši se je strinjal z nasprotovanjem uporabe grožnje z jedrskim orožjem v Ukrajini, a ni obsodil ruske vojaške agresije ali pozval Moskve k umiku svojih sil.

Do 15 let za diverzifikacijo

Scholza so tudi obtoževali, da nadaljuje zgrešeno strategijo odvisnosti od ene države. Potem ko se je klavrno končala zgodba s preveliko navezanostjo na plin iz Rusije, zdaj Nemčija namreč postaja vse bolj gospodarsko odvisna od Kitajske, ki je že od leta 2016 njena najpomembnejša trgovinska partnerica.

A kancler je zavrnil te kritike in zatrdil, da se osredotočajo na diverzifikacijo, ki je ključnega pomena za omejitev mogočih negativnih posledic v primeru poslabšanja odnosov, kar se je zgodilo v primeru Rusije. Kot je dejal, je to povedal tudi direktorjem vodilnih nemških družb, ki so ga spremljali na poti na Kitajsko.

"Imamo jasen načrt in mu sledimo. In to pomeni diverzifikacijo za vse države, s katerimi trgujemo, še posebej seveda za državo, ki je tako velika in ima tako velik delež v svetovnem gospodarstvu," je Scholz dejal za Kitajsko.

Po njegovih besedah bodo nadaljevali gospodarsko izmenjavo s Kitajsko, a bodo to delali tako, da se bodo lahko kadar koli spopadli s situacijo, če bo to čez deset, ali pa čez 30 let.

Vodilne predstavnike nemških družb, kot so Deutsche Bank, Volkswagen, BASF, Siemens, BMW, Merck in BioNTech, je po navedbah neimenovanega vira med potjo opozoril, naj diverzifikacije ne postavljajo na stranski tir. Na srečanju za zaprtimi vrati naj bi Scholz dejal, da bodo za popolno diverzifikacijo potrebovali od 10 do 15 let.