Hkrati je dejal, da obveščevalne službe menijo, da bi lahko Iran do leta 2015 razvil medcelinsko balistično raketo, ki bi lahko dosegla večino evropskih držav in tudi ZDA. Zatrdil je tudi, da ščit na evropskih tleh ni uperjen proti Rusiji in s tem zavrnil trditve Moskve.

Bush je izjavil, da naj bi po indicih, ki prihajajo iz Irana, ta država razvijala rakete z dosegom 1.900 kilometrov, kar pomeni, da bi lahko zadele ameriške zaveznice v Evropi.

"Zdaj moramo stvari vzeti resno. Danes nimamo načina, da bi se obranili pred razvijajočo se iransko grožnjo. Zato moramo namestiti protiraketno obrambo," je povedal Bush.

Sicer je dejal, da si želi diplomatske rešitve z Iranom, vendar pa je po njegovih besedah, če te ne bo mogoče doseči, mogoč tudi vojaški spopad.

Že prej se je ameriški voditelj zavzel za tretji paket ukrepov proti Iranu, ki pa ga nočeta podpreti Kitajska in Rusija, stalni članici Varnostnega sveta ZN-a. Rusija namreč trdi, da ni prepričana, da Iran razvija jedrsko orožje oziroma da skuša razviti rakete, ki bi predstavljale resne grožnje. Je pa britanski premier Gordon Brown dejal, da je pripravljen podpreti nove ukrepe proti Teheranu.

Ameriški obrambni minister Robert Gates pa je ob obisku na Češkem dejal, da ZDA ne bi aktivirale ščita, dokler ne bi imele trdnih dokazov, da Iran predstavlja resno grožnjo. Pojasnil je, da bi dele ščita, nameščene na Poljskem in Češkem, aktivirali šele, ko bi ugotovili, da ima Iran resne namene ogrožati zahodni svet.

Trenutno ZDA namreč načrtujejo, da bi na Poljskem postavili deset centrov s prestreznimi raketami, na Češkem pa radarje za zgodnje opazovanje.

M. R.