Postavili naj bi dve vrsti ograje. V prvi vrsti bo stala pletena žična ograja, ki naj bi preprečila morebitne poškodbe ljudi na zvitkih bodeče žice. Te bodo napeljali v drugi vrsti, za pleteno ograjo. Dele meje, kjer ograje ne bo, naj bi medtem nadzorovali z okrepljenimi patruljami. Ograja bo v severovzhodni in jugozahodni smeri dolga pet kilometrov in bi potekala do reke Mure. V jugozahodno smer naj bi bila prav tako dolga nekaj kilometrov.

Te informacije so za zdaj neuradne, o njih pa je poročala agencija APA - avstrijska vlada jih sicer ni želela potrditi. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je dejala le, da ne gre toliko za to, kako bo ograja videti, temveč predvsem za to, kako dolga bo. Od dolžine ograje bo po njenih besedah tudi odvisno, kateri tehnični ukrepi in koliko osebja bo potrebnega za zavarovanje meje.

Švedska s četrtkom za deset dni znova uvaja začasni nadzor na svojih mejah, saj po besedah tamkajšnjega notranjega ministra veliko prebežnikov predstavlja nevarnost za javni red.

Kot je dejal minister Anders Ygeman, bodo nadzor na cestah, vlakih in trajektih na jugu države uvedli ob 12.00, ukrep pa bo za zdaj trajal deset dni, nato pa ga bodo lahko podaljševali za obdobje 20 dni. Nadzor se bo sprva začel na mostu Oresund, ki loči Dansko in Švedsko.

"Na Švedsko prihaja rekordno število prebežnikov. Urad za migracije je pod hudim pritiskom in policija meni, da obstaja grožnja javnemu redu. Levosredinska vlada si prizadeva zagotoviti varnost in stabilnost. Ne želimo omejiti števila prosilcev za azil, ampak imeti boljši nadzor nad prihodom prebežnikov na Švedsko," je izjavil in dodal: "Naše sporočilo Evropi je popolnoma jasno - Švedska je država, ki nosi na svojih ramenih največje breme begunske krize. Če se mi spoprijemamo s tem skupnim izzivom, morajo odgovornost prevzeti tudi druge države."

Zmanjkalo prostora za nastanitev
Švedska je z Nemčijo in Avstrijo med najbolj priljubljenimi cilji prebežnikov, ki prihajajo v Evropo. Predstavnik za stike z javnostmi na uradu za migracije Mikael Hvinlund je dejal, da je v to skandinavsko državo od septembra prišlo 80.000 ljudi, kar je skoraj toliko kot v celotnem lanskem letu. "Ljudje morajo spati v šotorih, pisarnah ali centrih za izredne razmere, kot bi bila naravna nesreča," je še dejal Hvinlund in dodal, da Švedska ne izpolnjuje več svoje misije, da vsakemu ponudi streho. "Ponovna uvedba (nadzora na mejah) bi nam lahko pomagala," je poudaril.

Švedska je že prejšnji teden opozorila, da je preobremenjena. Premier Stefan Löfven je napovedal, da bo država zaprosila Bruselj za premestitev določenega števila prosilcev za azil iz Švedske v druge članice EU-ja, švedski minister za pravosodje in migracije Morgan Johansson pa je sporočil, da Švedska prosilcem za azil, ki prihajajo v državo, ne more več zagotoviti nastanitve. Nekatere ljudi bodo tako nastanili v začasnih šotorih, zanje bodo odprli tudi nekaj hotelov v smučarskih središčih ter v zabaviščnem parku.

Švedska manjšinska vlada se spopada tudi z vse večjimi pritiski desne opozicije in skrajne desnice, ki vse bolj pridobiva priljubljenost, naj za omejitev števila prebežnikov sprejme resnejše ukrepe.

Letos naj bi na Švedsko prišlo skoraj 200.000 prebežnikov, kar je glede na število prebivalstva več kot v katero koli drugo državo članico Unije.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.