Kubansko gospodarstvo je zaostalo, saj še vedno vztraja na sovjetskem modelu, ki ga je pred več kot 50 leti začrtala generacija revolucije in ki se ga še vedno brezkompromisno oklepa. A so tudi Kubanci v zadnjih letih spoznali, da jih slepa zvestoba revoluciji in njenim idejam ne bo pripeljala nikamor in da bo treba stopiti v korak s časom ter prilagoditi gospodarstvo novim razmeram.

Kot primer, Kuba, nekoč ena največjih pridelovalk sladkorja na svetu, je morala svojo ogromno proizvodnjo drastično zmanjšati po razpadu največjega odjemalca, Sovjetske zveze, tudi zdaj pa se pridelava iz leta v leto zmanjšuje. Kot poroča BBC, so leta 2010 pridelali najmanj sladkorja v zadnjih 100 letih, kar je imelo velike posledice za gospodarstvo.

"Nekatera pravila smo vzdrževali brez potrebe"
Predsednik Raul Castro je v parlamentu povedal, da je prišel čas za družbene in politične reforme, ki se jim Kuba ne more izogniti. "Izpraznimo glave vseh vrst neumnosti," je povedal mlajši od bratov Castro in dejal, da so bila nekatera pravila smiselna v drugačnih časih in da so jih vzdrževali brez potrebe. Vse, ki bi zaradi strahu pred izgubo službe lahko nasprotovali reformam, je opozoril, da upor nima smisla.

Novi ukrepi, o katerih se je pred glasovanjem že uskladila kubanska komunistična stranka, predvidevajo spodbuditev manjših podjetij in zasebnega podjetništva, krčenje državne administracije za približno milijon delovnih mest, vloga države v kmetijstvu, trgovini in gradbeništvu naj bi se zmanjšala, državne subvencije za dobrine in storitve pa bodo počasi ukinili.

300.000 dovoljenj za nova podjetja
Ker je v javni upravi zaposlenih preveč ljudi, je načrt kubanske vlade, da bo v naslednjih nekaj letih odpustila milijon ljudi. Vlada tako opozarja, da služb za vse življenje ne bo več, ter spodbuja zaposlovanje v zasebnem sektorju. V mestih je mogoče opaziti, da je vse več ljudi samozaposlenih ali da odpirajo manjša podjetja, kubanska vlada pa je že izdala več kot 300.000 dovoljenj za ustanovitev novih podjetij, pa naj bo to za prodajo rabljenih stvari na ulici ali vodenje restavracij in frizerskih salonov.

Kmalu naj bi bilo Kubancem prvič pod revolucionarnim režimom dovoljeno tudi zakonito kupovati in prodajati nepremičnine in avtomobile, kar so pod zelo zapletenimi pogoji in na črnem trgu sicer počeli že do zdaj, a bo trgovina končno postala zakonita.

Ukrepi predvidevajo tudi spremembo za številne sporne imigracijske politke in omejitve na potovanja. Castro je poslancem pojasnil, da skuša kubanska država modernizirati nekatere imigracijske politike, kubanske oblasti pa so tako ali tako že dalj časa tarča kritik zaradi zakona, da morajo Kubanci za potovanje zaprositi za dovojenje države, saj gre za ukrep, ki je še ostanek časa, ko so Kubanci iz otoka odhajali zaradi političnih in ne gospodarskih razlogov.

Ni vse zlato, kar se sveti
A gospodarske spremembe niso tako idealne, kot je videti na papirju. Na tisoče Kubancev je izgubilo službe, davki postajajo vse višji, prebivalci tega rajskega karibskega otoka pa se pritožujejo, da jim zaradi številnih dajatev državi in občutno prenizkih plač primanjkuje zalog tako za življenje kot za delo. V državi, v kateri je bil kapitalizem dolga leta predstavljen kot oblika izkoriščanja in je bila svobodna trgovina grda beseda, so reforme pomembne ideološke spremembe, ki pa se jim bodo morali Kubanci prilagoditi, da bodo lahko preživeli.