Na trgu revolucije v Havani se je zbralo na tisoče ljudi, ki so peli revolucionarne pesmi, nad njihovimi glavami so letela vojaška letala, po cestah pa so potovali vojaški tanki in korakali vojaki. Kubanci so se še tako znova spomnili preteklosti, 50. obletnice neuspelega napada na Prašičji zaliv in razglasitve kubanskega socializma, preden bodo s kongresom kubanske komunistične partije pogledali v prihodnost.

Revolucija na Kubi še živi
V Havano se je zgrnilo na tisoče ljudi z vseh koncev Kube, ki so nosili majice s podobami Cheja Guevare in transparente s slikami legendarnega kubanskega voditelja Fidela Castra, v zraku so plapolale kubanske zastave, po ulicah pa so odmevali ritmi salse. Množica se je sprehodila od Malecona ob morju pa do trga revolucije, kjer so se zbrali tudi predsednik Raul Castro in drugi kubanski veljaki.

"Naj živi Fidel! Naj živi Raul! Naj živi komunistična stranka!" je odmevalo med ljudmi, ki so tudi 50 let pozneje še vedno zelo ponosni na poraz ZDA.

Kongres bo potrdil gospodarske reforme
Po paradi se je začel prvi kongres kubanske komunistične partije po 14 letih, ki naj bi potrdil socialistični značaj Kube. Kubanski predsednik Raul Castro naj bi na štiridnevnem kongresu, ki naj bi bil najpomembnejši v zgodovini, pojasnil približno 300 reform v državi, predvsem na področju gospodarstva, ki naj bi jih približno 1.000 delegatov ob koncu kongresa tudi potrdilo.

Že januarja so na Kubi začeli proces odpuščanja 500.000 državnih uslužbencev in krčenja državnih subvencij, Castro pa si želi privabiti čim več tujega kapitala in uvesti avtonomno poslovanje podjetij. Malim podjetjem naj bi tako podelil kar 180.000 subvencij.

Čeprav je Kubo močno prizadela gospodarska kriza, propad trgovine s sladkorjem in štiri desetletja trajajoči ameriški embargo, 79-letni predsednik vztraja, da se Kuba ne bo vrnila v kapitalistično, neokolonialno preteklost in da bo namesto prostega trga še vedno prevladujoče plansko gospodarstvo.

Raul Castro na prvo mesto, kdo bo drugi človek?
Približno tisoč delegatov naj bi na kongresu edine uradno priznane stranke na Kubi izvolilo novo vodstvo stranke. Kot je pričakovati, naj bi vodenje komunistične partije prevzel Raul Castro, ki bo na tem pomembnem položaju nasledil svojega starejšega brata Fidela, ki se je že leta 2006 zaradi zdravstvenih težav umaknil s položaja kubanskega predsednika. Izvolili naj bi tudi Castrovega pomočnika, drugega človeka partije, ki bo po vsej verjetnosti tudi Castrov naslednik.

Prašičji zaliv - uspeh Kubancev, sramota Američanov
Invazija v Prašičjem zalivu se je začela 15. aprila 1961, ko je osem bombnikov, ki so jih pilotirali ameriški in kubanski plačanci, bombardiralo dve vojaški in eno civilno letališče na Kubi, a so povzročili le neznatno škodo. 17. aprila je pet tovornih ladij ob spremstvu ameriške mornarice do Prašičjega zaliva pripeljalo 1.400 kubanskih oborožencev, pripadnikov t. i. brigade 2506, nekaj tankov in topništva ter nekaj manjših vojaških ladij.

Lažno izkrcavanje na drugem delu Kube ni zmedlo sil Fidela Castra in po nekaj začetnih uspehih so napadalce potisnili nazaj na plažo v Prašičjem zalivu. Tam so jih z letali, topništvom in tanki obstreljevali dva dni, nato pa so se ti poraženi umaknili. Invazija je bila za Belo hišo huda zadrega. Obletnico dogodka na Kubi slavijo kot veliko zmago, kubanski emigranti na Floridi pa se je spominjajo z obžalovanjem.