UNHCR je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev v Ženevi predstavil poročilo o beguncih v letu 2015, v katerem ugotavlja, da se je lani število beguncev, notranje razseljenih in prosilcev za azil povzpelo na 65,3 milijona ljudi. V primerjavi z letom 2014, ko so ugotovili, da je beguncev 59,9 milijona, gre za "drastično povečanje", opozarja UNHCR.

UNHCR ob tem poudarja, da se je lani zelo povečalo število notranje razseljenih in prosilcev za azil. Prvih je tako bilo 40,8 milijona, drugih 3,2 milijona. Beguncev je bilo 21,3 milijona, kar je največ od začetka 90. let 20. stoletja.

Med vzroke za drastično povečanje števila ljudi na begu UNHCR uvršča dolgoletne spopade, kot na primer v Afganistanu, in na novo razplamtele vojne, kot sta Sirija in Jemen. Leta 2015 je veliko beguncev prišlo iz treh držav: iz Sirije 4,9 milijona, iz Afganistana 2,7 milijona in iz Somalije 1,1 milijona. Prav vojna v Siriji je še vedno glavni vzrok za beg in preganjanje ljudi.

Kolumbija pred Sirijo in Irakom
Država z največjim številom notranje razseljenih oseb, in sicer 6,9 milijona, je Kolumbija, sledita Sirija in Irak s 6,6 milijona oziroma 4,4 milijona. Največ na novo razseljenih ljudi (2,5 milijona) je v Jemnu.

UNHCR še ugotavlja, da je 90 odstotkov beguncev po svetu zunaj Evrope. Večina jih je v bližini kriznih žarišč in prihajajo z Bližnjega vzhoda ter iz severne in Podsaharske Afrike.

ZN poziva k duhu enotnosti
"Na morju umre grozljivo veliko ljudi, poti po kopnem so zaradi zaprtih mej onemogočene in v številnih državah je politično ozračje nastrojeno proti azilu," je dejal visoki komisar ZN-a za begunce Filippo Grandi. Države sveta je pozval, naj sodelujejo, ne samo pri pomoči beguncem, ampak tudi v skupnem interesu človečnosti. "Nujno potrebujemo duha enotnosti," je dejal Grandi.

O odnosu do beguncev bo govor na poletnem zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope v Strasbourgu. Med drugim bodo razpravljavci opozorili, da je okoli 50.000 migrantov in beguncev, ki so zaradi nesposobnosti EU-ja in paničnega odziva na njihov prihod z zapiranjem meja ter dogovora EU-ja s Turčijo ostali ujeti v Grčiji, ki pa jim pogosto ni sposobna zagotoviti niti osnovne ravni zaščite, tako da so oropani temeljnega človeškega dostojanstva.

Svet Evrope bo poleg tega opozoril tudi na opazen porast nasilja nad prebežniki v zadnjih letih v Evropi, ki se kaže v telesnem nasilju, izkoriščanju kot delovno silo, trgovini z ljudmi, spolnih zlorabah, diskriminaciji in sovražnem govoru. Iz Slovenije se bosta zasedanja udeležila vodja delegacije državnega zbora v skupščini Ksenija Korenjak Kramar in nadomestni član Matjaž Hanžek.

V Sloveniji 330 ljudi s statusom prosilca za azil
Slovenija je v letu 2014 sprejela 385 prošenj za azil oziroma mednarodno zaščito, leta 2015 277 prošenj, v prvi polovici leta 2016 pa 576. V državi ima trenutno status prosilca 330 ljudi. V azilnem domu v Ljubljani je bilo 16. junija nastanjenih 172 prosilcev za mednarodno zaščito, 65 jih je bilo v izpostavi na Kotnikovi v Ljubljani, 54 v izpostavi Logatec, 26 zunaj azilnega doma (od tega je ena oseba v bolnišnici, osem v kriznih centrih za mlade in 17 v Centru za tujce v Postojni), 13 ljudi pa je razseljenih in so nastanjeni pri zasebnikih.

Največ vloženih prošenj za azil je bilo leta 2005, in sicer 1.674. Do danes se je spremenila tudi državljanska struktura prosilcev za mednarodno zaščito, saj je do leta 2009 večina prosilcev prihajala iz držav nekdanje Jugoslavije, Turčije, Irana in Pakistana, zdaj pa je večina prosilcev državljanov Afganistana, Sirije, Iraka in Irana.

Leta 2014, ko je bilo v Sloveniji oddanih 385 prošenj za azil, je bila mednarodna zaščita priznana 44 ljudem, od tega je bil 32 ljudem priznan status begunca, 12 pa status subsidiarne zaščite. Največ statusov mednarodne zaščite je bilo priznanih državljanom Somalije (18), Sirije (11) in Irana (sedem). Leta 2015 je bila ob 277 prošnjah mednarodna zaščita priznana 45 ljudem, od tega je bil 34 ljudem priznan status begunca, 11 pa status subsidiarne zaščite. Največ statusov mednarodne zaščite je bilo priznanih državljanom Irana (19), Sirije (10) in Somalije (sedem).

Letos je bila mednarodna zaščita priznana 34 ljudem, od tega je bil 27 ljudem priznan status begunca, sedmim pa status subsidiarne zaščite. Statusi so bili priznani državljanom Iraka (12), Sirije (osem), Afganistana (šest), Kazahstana (pet) in Irana (tri).

Pozivi k integraciji beguncev
Nevladna organizacija Slovenska filantropija je medtem izdala več pozivov, povezanih z begunsko problematiko. Med drugim vlado poziva, da takoj odstrani ograjo na meji s Hrvaško. Kot poudarjajo v organizaciji, je potrebna odločna, hitra in učinkovita integracija beguncev v slovensko družbo. Pristojnost za njihovo vključevanje je treba delno prenesti na lokalne skupnosti.

Za najranljivejše skupine beguncev oziroma za tiste, ki se znajdejo v ranljivem položaju, bi bilo treba zagotoviti posebno skrb, menijo v Slovenski filantropiji. Pozivajo k ustrezni ureditvi stanovanjskega vprašanja, izboljšani vključitvi prebežnikov v zdravstveni sistem in vračilu enkratne pomoči osebam, ki pridobijo status mednarodne zaščite.

V slovenskih šolah 36 otrok prebežnikov
Z ministrstva za izobraževanje sporočajo, da je v Sloveniji trenutno v osnovne šole vključeno 36 otrok, prosilcev za mednarodno zaščito, in en otrok s statusom mednarodne zaščite. V osnovnih šolah za odrasle je vpisanih 15 mladoletnikov, prosilcev za mednarodno zaščito, starih nad 14 let, in en mladoletnik s statusom mednarodne zaščite. Ti so vključeni v osnovno šolo za odrasle Cene Štupar. 15 mladoletnikov je brez spremstva, en mladoletnik pa z družino. Na vpis čakata še dva mladoletnika brez spremstva.