Projekt, vreden 2,4 milijarde ameriških dolarjev, ki je v Srbiji izzval množične proteste, je tako očitno še vedno na mizi. Iz podjetja so namreč sporočili, da si želijo novih pogajanj s srbsko vlado.

"Želimo si, da bi s srbsko vlado stekli pogovori, zdaj ko so volitve mimo," je bila prva izjava podjetja po volitvah v Srbiji.

Srbska vlada je namreč januarja letos razveljavila prostorski načrt iz leta 2020 za rudnik litija v mestu Loznica, razpustila pa je tudi delovno skupino za projekt Jadran.

Sorodna novica Srbska premierka: Poslovanje Ria Tinta v Srbiji je končano

Projekt Jadran bi lahko zagotovil 90 odstotkov trenutnih potreb Evrope po litiju, za Srbijo pa bi pomenil "odlično poslovno priložnost," menijo v Riu Tintu.

V podjetju so prepričani, da bi Srbiji projekt pomagal gospodarsko, bil pa bi tudi "priložnosti za razvoj podjetij, ki na evropskem avtomobilskem trgu sodelujejo pri snovanju zelene tehnologije".

V skladu s srbsko zakonodajo družba ni mogla objaviti ocene okoljskih in družbenih vplivov pred samo pridobitvijo odobritve vlade, kar je po besedah nekdanjega direktorja podjetja Simona Thompsona sprožilo napačne informacije o projektu, ki so krožile v javnosti pred volitvami v Srbiji.

"Zagotovo razumemo skrbi lokalne skupnosti, vendar smo prepričani, da so bili vsi ti pomisleki upoštevani pri pripravi okoljskih posledic in vplivov," je dejal Thompson.

Sorodna novica Uničenje 46.000 let starega aboriginskega območja odpihnilo vodje rudarske korporacije

Avstralsko podjetje Rio Tinto se je pred leti znašlo sredi škandala, ko je v Zahodni Avstraliji uničilo 46.000 let staro jamo, ko so v rudniku kopali železovo rudo.

Thompson je zaradi tega incidenta odstopil in se upokojil.

Podjetje je letos prvič dalo na glasovanje delničarjev svoj podnebni načrt, ki je bil s 84-odstotno podporo sprejet. Zavezalo se je, da bo zmanjšalo izpuste za 15 odstotkov do leta 2025 in do 50 odstotkov do leta 2030. Prav tako bodo sodelovali s svojimi strankami in dobavitelji, da bi zmanjšali ogljični odtis t. i. Obseg 3.