Aretacija opozicijskega voditelja je sprožila ene največjih protestov zadnjih let v Senegalu. V redko videnem nasilju na ulicah prestolnice Dakar so protestniki zažigali tuje trgovine in se spopadali s policisti. Umrlo je pet protestnikov, nazadnje je v soboto na jugu države v streljanju umrl 17-letnik.

Ousmane Sonko je obtožen posilstva uslužbenke lepotilnega salona in groženj s smrtjo. Krivdo zanika in trdi, da so obtožbe del Senegalu znanega vzorca, ko si oblasti izmislijo kazenske ovadbe, da onemogočijo kandidaturo nasprotnikov na volitvah.

Prejšnjo sredo se je odpravil na prvo zaslišanje, ko se mu je pridružilo več sto mladih podpornikov in se spopadlo s policisti. Sonkoja so aretirali zaradi motenja javnega reda in miru, poroča Associated Press.

Protesti so se v naslednjih dneh stopnjevali. Protestniki so se v prestolnici Dakar večkrat spopadli s policisti, ki so posredovali s solzivcem in plašilnimi granatami. Protestniki so na ulicah zažigali gume, postavljali barikade in ropali trgovine. Glavna tarča so bile poslovalnice francoske verige Auchan, ki jo številni krivijo za zaprtje manjših lokalnih trgovin od odprtja leta 2019.

Senegalske oblasti so v odzivu omejile dostop do spleta in med drugim blokirale Facebook, WhatsApp in YouTube ter onemogočile oddajanje dveh zasebnih televizij, ki sta prenašali proteste. V petek so na ulicah Dakarja tudi prepovedali motorje in mopede, priljubljeni prevozni sredstvi med mladimi. V nedeljo je ministrstvo za izobraževanje za pet dni, do 15. marca, zaprlo šole in pozvalo starše, naj med protesti "bedijo nad otroki".

Sonko s kritikami korupcije in revščine pritegnil mlade

Ousmane Sonko se je v senegalski politiki uveljavil med predsedniško kampanjo pred volitvami leta 2019, na katerih je končal na tretjem mestu. 46-letni davčni inšpektor se je izkazal z dovršenimi govori, v katerih ostro obsoja vladno korupcijo in na drugi strani revščino, s čimer se je priljubil predvsem mladim volivcem.

V ponedeljek so ga proti plačilu varščine izpustili na prostost z obtožnico posilstva in groženj s smrtjo. Organiziral je novinarsko konferenco, na kateri je sporočil, da "se je začela revolucija, ki je nihče ne more zaustaviti na poti proti letu 2024", ko bodo v državi prihodnje volitve.

Javnost je pozval k še večji udeležbi, a je pri tem po petih smrtnih žrtvah pozval tudi k miroljubnemu protestiranju. Tudi drugi predstavniki opozicije so v ponedeljek pozvali k tridnevnim protestom.

Macky Sall kritičen do razbijanja trgovin

Prav tako v ponedeljek je javnost prvič od začetka protestov nagovoril predsednik Macky Sall. Poudaril je, da razume finančne težave številnih Senegalcev, in privolil v to, da bo policijsko oz. epidemiološko uro skrajšal za tri ure. "Ko razbijete trgovino, ne ustvarite delovnih mest, temveč jih uničite," je še pozval proti nemirom na ulicah.

Protestniki jezni tudi zaradi neenakosti in covidnih ukrepov

Aretacija Sonkoja je v protestnikih po pisanju Reutersa obudila tudi vse druge nabirajoče se frustracije, povezane s korupcijo, finančno neenakostjo ob gospodarski rasti ter ukrepi za zajezitev novega koronavirusa.

Senegal velja za eno uspešnejših demokracij v Afriki. V zadnjih letih je vlada na krilih gospodarskih uspehov začela modernizacijo države in številne infrastrukturne projekte – ob prestolnici Dakar denimo gradijo celotno novo mesto. Številni Senegalci se ob tem čutijo izvzeti iz napredka, katerega sadovi so po njihovem mnenju rezervirani za elito.

Nato je prišla pandemija koronavirusne bolezni 19, ki je zamajala gospodarsko rast in predvsem še povečala razkol med bogatimi in revnimi. Prepoved zbiranja in nočna policijska ura sta po mnenju zdravstvenih strokovnjakov le malo vplivali na rastoče število okužb. So pa prepovedi onemogočile neformalno "ulično" gospodarstvo in gotovinsko plačilo "na roko", ki milijonom ljudi predstavlja vir dohodka, piše Reuters. Uvedba policijske ure je že lani sprožila proteste in spopade med protestniki in policijo.

Odkritje nafte in plina povečalo gospodarske ambicije

Senegalsko gospodarstvo je med najhitreje rastočimi v Afriki. Med letoma 2014 in 2018 se je vsako leto povečalo za okoli šest odstotkov. Gospodarske načrte je nato močno opogumilo nenačrtovano odkritje nafte in plina pred petimi leti.

V Senegalu nafto za domače potrebe črpajo že od leta 1961, vendar so med letoma 2013 in 2017 v morju odkrili ogromne zaloge nafte in zemeljskega plina. Novo odkritje bi lahko korenito spremenilo kmetijsko usmerjeno senegalsko gospodarstvo, vlada pa si že mane roke nad predvideno 13-odstotno gospodarsko rastjo leta 2023.

Nafto nameravajo začeti množično črpati leta 2023. Naftna polja pri otoku Sangomar po ocenah vsebujejo kar za 2,5 milijarde sodčkov nafte. Ob začetku proizvodnje želijo načrpati okoli 100.000 sodčkov dnevno, poroča theafricareport.com. Kritiki ob tem svarijo pred "naftnim prekletstvom" afriških držav, ki so po hitrih naftnih zaslužkih zapadle v koruptivne prakse in zapravljivo trošenje bogastva.

Številni Senegalci si od odkritja niti ne obetajo prav veliko in opozarjajo na tuje interese in korupcijo. Naftne ploščadi namreč večinsko upravljata tuja velikana; britanski BP in ameriški Kosmos Energy, licenco za črpanje nafte pa so oblasti leta 2016 podelile tudi podjetju v lasti Aliouja Salla, predsednikovega brata, kar je sprožilo proteste. Sodišče je Aliouja Salla januarja letos oprostilo obtožb prejemanja podkupnin in pranja denarja.

Pred volitvami leta 2019 v zapor dva Sallova protikandidata

Aretacija Sonkoja je Senegalce spomnila na manevre predsednika Mackyja Salla pred predsedniškimi volitvami leta 2019. Sall je takrat zmagal z 58-odstotno podporo, Sonko pa se je s 15 odstotki uvrstil na tretje mesto.

Predvolilni čas so zaznamovale aretacije Sallovih političnih nasprotnikov, za katere je opozicija tako kot zdaj pri Sonkoju trdila, da so politično motivirane.

Nekdanji priljubljeni župan Dakarja Khalifa Sall (ni v sorodu s predsednikom) je bil leta 2018 obsojen na pet let zapora zaradi finančne prevare, kar mu je onemogočilo kandidaturo. Predsednik Sall ga je po volitvah oprostil, kar je le še okrepilo sume, da je bila obtožnica politično motivirana.

Podobna zgodba je bila s kandidaturo Karima Wada, sina nekdanjega predsednika Abdoulaya Wada, ki je bil zaradi domnevne korupcije aretiran tri leta pred volitvami, leta 2015, s čimer so se končale njegove politične ambicije. Tudi on je bil pozneje oproščen in danes živi v Katarju.

Bo Macky Sall kandidiral še tretjič?

Macky Sall se je sicer na oblast povzpel na krilih ljudske podpore, ko je na volitvah po množičnih protestih leta 2012 premagal Abdoulaya Wada.

Leta 2016 so Senegalci na referendumu podprli reformo ustave, ki predsedniški mandat krajša s sedmih na pet let ter omejuje predsednikovanje na dva mandata. Kritiki so Sallu že takrat očitali, da svojega mandata ni skrajšal na pet let, temveč je do konca odslužil sedemletnega, nato pa na volitvah leta 2019 dobil novega petletnega.

Zdaj se isti kritiki bojijo, da bo Sall znova kandidiral na prihodnjih volitvah leta 2024 – eno leto po predvidenem začetku obratovanja naftnega črpališča Sangomar, ki naj bi v državno blagajno prinesel bajne vsote.