A vse bolj prevladuje stališče, da za napadi – 12 od nedelje dalje – stojijo mamilarske tolpe, ki se tako maščujejo francoski vladi za zaostritev boja proti trgovini z mamili. Francoski notranji minister Bruno Retailleau je dejal, da je "prepričan, da imamo opravka z narko tolpami". "Niso oni tisti, ki so nam napovedali vojno, ampak smo jo mi napovedali njim z novim zakonom o trgovini z mamili. Dobro vedo, da jih bomo udarili po žepu," je povedal Retailleau.

V očitno usklajenih napadih, ki so trajali tri večere, so tolpe požigale vozila pred zapori in zanetile požar v centru za usposabljanje paznikov, poroča BBC. Na dveh lokacijah so uporabili tudi strelno orožje. V številnih napadih so storilci za seboj pustili grafite z začetnicami DDPF (Droits des Prisonniers Français oz. Pravice za francoske zapornike).

Za skupino do zdaj še nihče ni slišal, a je v torek objavila videoposnetek na Telegramu, na katerem je videti policijsko vozilo v ognjenih zubljih. Ob posnetku so objavili tudi krajše besedilo v polomljeni francoščini, v katerem obtožujejo pravosodnega ministra Gérarda Darmanina, da je razglasil "vojno" zapornikom.

"Vse, kar si želimo, je, da se človekove pravice spoštujejo. Če lahko leta 2025 gledamo televizijo, kadimo in jemo, ne da bi nas kdo nadlegoval v naših celicah, je to samo zato, ker so se naši predhodniki borili za te osnovne pravice," piše.

Kot poudarja BBC, za mamilarske tolpe sicer ni običajno, da bi se predstavljale kot zagovorniki človekovih pravic. A DDPF tudi nima tipičnih značilnosti klasičnih skrajno levih ali anarhističnih organizacij. Tovrstne skupine imajo običajno bolj intelektualno podlago, kar pomeni, da so tudi njihovi zapisi v pravilni francoščini. Skrajno leve skupine se do zdaj tudi niso osredotočale na pravice zapornikov.

Po navedbah preiskovalcev so bili storilci, ujeti na posnetkih varnostnih kamer, oblečeni bolj kot pripadniki mamilarskih tolp kot pa skrajno levi borci, ki običajno prihajajo iz drugačnih družbenih slojev. Prav tako so na eni lokaciji napačno zapisali začetnice domnevne skupine, DDFM, kar nakazuje, da njihova pripadnost skupini ni prav močna.

Oblasti sicer jemljejo resno tudi teorijo o vpletenosti tujih sil, še posebej, ker so odnosi Francije z Alžirijo trenutno na najnižji točki v zadnjih letih. A zdi se, da je teorija o mamilarskih združbah še najbolj verjemljiva.

Tako notranji kot pravosodni minister prihajata s politične desnice, sta usklajena in sta napovedala vojno proti trgovini z mamili. V ta namen sta Darmanin in Retailleau v parlamentu predstavila zakon, ki naj bi močno otežil delovanje mamilarskih tolp. Med drugim naj bi vzpostavili poseben urad tožilstva, preiskovalci bodo dobili več pooblastil, informanti pa poseben status.

Prav tako nameravajo sto najmočnejših mamilarskih vodij poslati v dva na novo preurejena zapora z močno okrepljenim varovanjem in precej strožjimi pravili glede obiskov in komunikacije z zunanjim svetom. Cilj novih ukrepov je ustaviti dotok mobilnih telefonov, saj jih po francoskih zaporih kroži več 10.000. Tako naj bi preprečili vodjam tolp, da še naprej vodijo svoje operacije znotraj zaporov, kar je sicer zelo pogosto.

Tipični so primeri, kot je tisti Mohameda Amre, mamilarskega carja, katerega pobeg iz zapora lani je privedel do umora dveh paznikov blizu Rouena. Zaporniško osebje, ki se je v znak protesta odločilo za stavko, je za BBC potožilo, da ohlapnost znotraj zaporov spodkopava moralo in predstavlja naraščajočo varnostno grožnjo. Amro so prijeli prejšnji mesec v Romuniji.

Francoska vlada vidi v napadih na zapore znak, da se mamilarske tolpe počutijo ogrožene, kar sicer vladi ustreza, saj lahko volivcem predstavijo, da njihovi ukrepi delujejo.