"Odnosi med Korejama so od tega trenutka v vojnem stanju in vsa vprašanja med državama se bodo reševala v skladu z vojaškim protokolom. Končno je konec dolgotrajnih razmer na Korejskem polotoku, ki niso ne mir in ne vojna ... Vsaka provokacija v bližini kopenske in pomorske meje z Južno Korejo bi povzročila jedrsko vojno," so sporočile oblasti v Pjongjangu.

Po zaostritvi sankcij zaradi izvedbe tretjega jedrskega poskusa sredi februarja je Severna Koreja skoraj vsak dan zagrozila z napadi. V začetku marca je sporočila, da preklicuje premirje in preostale dvostranske sporazume z južno sosedo, s katero sta tehnično še vedno v vojni, saj se je vojna na Korejskem polotoku leta 1953 končala le s premirjem, in ne sklenitvijo mirovnega sporazuma.

Obubožano in od sveta izolirano azijsko trdnjavo totalitarizma so nato razjezile skupne vojaške vaje Južne Koreje in ZDA, ki bodo predvidoma trajale do konca aprila. Pretekli teden je tako Pjongjnag ukazal bojno pripravljenost svojih raketnih enot in jih usmeril proti ameriškim vojaškim tarčam v Tihem oceanu in tudi na ameriški celini.

Seul na dosegu severnokorejskih topov
Čeprav strokovnjaki dvomijo, da je Severna Koreja sposobna raketnega napada na ZDA, in v grožnjah jih veliko vidi le provokacijo, ki je namenjena utrjevanju oblasti režima nad ljudstvom, pa v večini še vedno ne vedo, s kom imajo opraviti pri komaj 30-letnem voditelju Kim Džong Unu, ki se v zadnjih mesecih kljub drugačnim pričakovanjem predvsem na Zahodu dokazal za nepredvidljivega.

Ko je v četrtek ameriška vojska sporočila, da sta med vojaškimi vajami Korejski polotok preletela strateška radarjem slabo opazna bombnika B2, ki sta simulirala napad, je Pjongjang še zaostril svoje grožnje in Kim je sporočil, da je prišel čas za poravnanje računov z ZDA. V zadnjih dneh je severnokorejska državna tiskovna agencija KCNA v svet tudi poslala kopico fotografij, ki prikazujejo Kima skupaj z generali med vojaškimi pripravami.

Najbolj napredne severnokorejske rakete bi morebiti lahko dosegla Guam in Havaje ter Aljasko, vendar bolj kot možnost raketnega napada na ZDA so v Washingtonu zaskrbljeni nad morebitnim konvencionalnim napadom na zaveznico Južno Korejo, saj je prestolnica Seul z 11 milijoni prebivalci le okoli 40 kilometrov oddaljena od meje s Severno Korejo in je tako lahka tarča severnokorejskega topništva.

Opozorila in pozivi z vseh strani
Washington je sporočil, da grožnje jemlje resno, in Južni Koreji zagotavlja, da ji stoji ob strani s svojo vojsko, ki je pripravljena odgovoriti na morebiten napad. Kitajska, ki je najtesnejša zaveznica režima v Pjongjangu in brez katere pomoči Severna Koreja ne bi preživela, je pozvala k skupnim prizadevanjem za umiritev napetosti.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v petek opozoril, da bi lahko razmere na Korejskem polotoku ušle izpod nadzora in pripeljale do kakšnega enostranskega dejanja okoli Severne Koreje, ki po njegovih besedah stopnjuje vojaško dejavnost.

Pred nadaljnjimi provokacijami je Rusija opozorila tudi ZDA in Južno Korejo. "Jasno je, da nas napetosti na naši vzhodni meji ne pustijo hladnih," je povedal predstavnik ruskega zunanjega ministrstva za Severno Korejo Grigorij Logvinov. Rusko zunanje ministrstvo položaj sicer ocenjuje kot "zelo napet in nevaren", a dodaja, da so se ZDA in Južna Koreja odzvale uravnoteženo in zato položaj ni nepopravljiv.

Skrbi glede povečanja napetosti na Korejskem polotoku je izrazila tudi Francija, ki je Severno Korejo opozorila, naj se vzdrži provokacij. "Francija poziva Severno Korejo, naj se izogne novim provokacijam in izpolni svoje mednarodne obveznosti v okviru resolucij ZN-a," so sporočili s francoskega zunanjega ministrstva.

Kljub nenehnemu stopnjevanju groženj pa v Seulu opozarjajo, da niso zasledili povečanja vojaške dejavnosti v Severni Koreji, ki ima s skoraj desetimi milijoni vojakov, rezervistov in pripadnikov paravojaških enot sicer največjo vojsko na svetu.

Skupni industrijski park Kaesong, ki deluje na severni strani meje na polotoku, je ta teden deloval normalno. V Kaesong, ki je za Pjongjang vir trdne valute in z njim zasluži dve milijardi dolarjev letno, so tako vsak dan prišli južnokorejski delavci.