Ameriška ustava določa, da mora ameriški predsednik redno poročati o stanju v državi. Prvi tak govor je imel leta 1790 George Washington. Predsedniki se v govoru pohvalijo z doseženim in napovedo, kaj bo njihova prioriteta v naslednjem letu oz. do konca mandata. Govor poteka pred obema domovoma kongresa, pred vrhovnim sodiščem in kabinetom predsednika, po govoru pa se priljubljenost predsednika med Američani običajno poveča. Ali mu uspe obdržati to priljubljenost, pa je že druga zgodba.

Malo časa za zgodovinska dejanja
Samo tri mesece po ponovni izvolitvi za predsednika države stoji Barack Obama pred zahtevno nalogo. Če želi držati obljubo, ki jo je dal na volitvah, in se ob tem s svojimi dejanji in zapuščino zapisati v zgodovino, ima zelo malo časa, da izpelje zadane politične spremembe na področju gospodarstva, priseljenske zakonodaje in nadzora nad orožjem. "Ne bom trdil, da je to zadnji pomemben govor, ki ga bo imel, a časa ima predsednik v drugem mandatu zelo malo," je za Reuters povedal Tony Fratto, tiskovni predstavnik Bele hiše v času vladavine Georgea Busha.

Analitiki so prepričani, da ima Obama le dobro leto dni časa, preden se bodo začele priprave na kongresne volitve leta 2014, ki bi lahko v kongres pripeljale še več republikanskih kongresnikov in senatorjev, kar bi še otežilo sprejemanje nove zakonodaje. "Ima leto dni časa za večje spremembe zakonodaje, saj se bodo po letu dni začele priprave na volitve, ki bodo kot neke vrste referendum o njegovem predsedovanju," je prepričana Michele Swers z univerze Georgetown.

Glavno vlogo v govoru bo imelo gospodarstvo
Obama se je v svojem prvem mandatu ukvarjal predvsem z zdravstveno reformo, s katero nihče ni povsem zadovoljen, pri tem pa je rahlo zanemaril gospodarstvo, kar ga je skoraj stalo ponovne izvolitve in ostaja ključen problem v državi. Ker je brezposelnost še vedno visoka, kar 7,9-odstotna, rast ameriškega dolga pa se ne ustavi, naj bi se Obama v govoru osredotočil na spodbujanje zaposlovanja in gospodarske rasti.

Analitiki pričakujejo, da bo tokratni govor pravzaprav nadaljevanje inavguracijskega, kjer je orisal glavne prioritete drugega mandata, Bela hiša pa si prizadeva, da bi javnosti dokazala, da je zavezanost predsednika Obame spodbujanju gospodarske rasti enako intenzivna, kot je njegovo prizadevanje za spremembo priseljenske zakonodaje, za enakopravnost homoseksualcev, podnevne spremembe in nadzor nad orožjem. Zato naj bi Obama večino govora posvetil temi, ki je prevladovala tudi v njegovi predvolilni kampanji, pomoči srednjemu razredu.

"Slišali boste... oris njegovega načrta za ustvarjanje novih delovnih mest in rast srednjega razreda," je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney. "Predsednik si je za glavno nalogo zadal, da najprej obrne negativna gospodarska gibanja, nato pa gospodarstvo pelje tako, da okrepi srednji razred, ki bi lahko postal močnejši in s tem varnejši," je še dodal.

Obama naj bi v govoru poudaril tudi, da si želi zmanjšati javni dolg in uravnotežiti proračun z dodatnimi davčnimi prilivi in varčevanjem, pa tudi z novimi vlaganji v izobraževanje in infrastrukturo. Tu bo imel zagotovo veliko težav z republikanci, ki jih zanimata le varčevanje in poraba za vojsko, odločno pa nasprotujejo novim davkom. Pozval naj bi tudi k trgovinskim pogajanjem z Evropsko unijo.

Zunanji politiki manj besed, a izognil se ji ne bo
Po pričakovanju analitikov se Obama v govoru ne bo izognil niti zunanji politiki, kjer naj bi se dotaknil predvsem nadaljevanja vojne proti terorizmu, in omenil, da je že končal vojno v Iraku in da končuje vojno v Afganistanu. Dotaknil naj bi se arabske pomladi in njenih posledic za stabilnost sveta, besedo ali dve pa bo zagotovo namenil tudi Severni Koreji, ki je prav danes izvedla svoj tretji jedrski poskus. Analitiki so prepričani, da bodo največji zunanjepolitični zalogaj za Obamov drugi mandat iranske jedrske ambicije in vojna v Siriji.

Tudi republikanci s svojim govorom
Po govoru predsednika bodo svoj odgovor podali tudi republikanci, njihov pogled na stanje v državi bo predstavil senator s Floride Marco Rubio, ki velja za strankarski predsedniški up za leto 2016. Ločen odgovor bo podalo tudi gibanje čajank, ki so glavni nasprotniki vlade, v njihovem imenu bo govoril republikanski senator iz Kentuckyja Rand Paul, ki prav tako razmišlja o predsedniški kandidaturi.