Skupino G7 sestavlja sedem najmočnejših gospodarstev na svetu, med katere sodijo Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Velika Britanija in ZDA.

Oblasti se pred zasedanjem spopadajo z varnostnim izzivom v tem mestecu z 11 tisoč prebivalci, ki je navdihovalo že Ernesta Hemingwaya, danes pa ga turisti množično preplavljajo zaradi naravnih lepot in ohranjenih antičnih ostankov.

Nekdanji italijanski premier Matteo Renzi je namesto tradicionalnih Firenc za kraj zasedanja izbral Taormino, saj želi gospodarsko prebuditi Sicilijo, ki jo pretresata velika stopnja nezaposlenosti in beg možganov, poroča Guardian.

Še posebej simboličen je geografski položaj tega obalnega mesta, saj Sredozemsko morje in Sicilija igrata ključno vlogo ob vse številnejših migracijah iz Italije.

Italijanske oblasti so medtem zaskrbljene zaradi dozdevne urbanistične neprimernosti mesta za tak dogodek. Ozke in vijugaste uličice, značilne za mesta na jugu Italije, povzročajo ogromno preglavic varnostnim službam, saj ulice ne ponujajo možnosti pobega v primeru nepričakovanih zapletov, poroča Guardian.

Kot poročata Guardian in italijanski časopis La Repubblica, naj bi ameriška varnostna služba celo zahtevala razširitev ulice, ki povezuje letališče za helikopterje s hotelom San Domenico, kjer bo politični vrh nastanjen.

Obalna straža bo prebežnike prestrezala pred Sicilijo
Ker je varnost na prvem mestu, bodo visoki politiki lahko uživali v razgledu na Sredozemsko morje brez prebežniških čolnov. Italijanski obalni straži je bilo namreč po poročanju Reutersa naročeno, naj čolne s prebežniki prestreže pred obalo Sicilije, na kateri je pristajanje med zasedanjem prepovedano.

Rekordno število prebežnikov, ki želijo iz severnoafriških dežel priti v Evropo, bo sicer ena vročih tem zasedanja. "Ne želimo le govoriti o krizah, kot so migracije in lakota, temveč želimo pospešiti afriške inovacije in videti, kako lahko pomagamo," je povedal italijanski diplomat Raffaele Trombetta, ki je vodil pogajanja s preostalimi članicami G7.

Sirska vojna, Severna Koreja in podnebne spremembe
Poleg prebežniške problematike bodo na spored najverjetneje prišli tudi drugi aktualnopolitični dogodki, kot nedavni napad v Manchestru, šestletna sirska vojna, jedrsko oboroževanje Severne Koreje, mnenja pa se lahko krešejo pri podnebnih spremembah in trgovinskih sporazumih.

Skoraj zagotovo bo ameriški predsednik Donald Trump pod pritiskom kolegov glede zavez pariškega podnebnega sporazuma in protekcionističnih teženj.

Diplomati so dejali, da med državami ni bilo predhodnih dogovorov glede vročih tem, tako da bodo voditelji sami poskušali najti skupno pot. Eden izmed evropskih diplomatov je poudaril, da preostalih šest držav lahko poda ločeno izjavo, če se Trump odloči ignorirati podnebni sporazum.

Začetniki in izkušeni
Ameriški predsednik Donald Trump, francoski predsednik Emmanuel Macron, britanska premierka Theresa May in italijanski premier Paolo Gentiloni bodo prvič na zasedanju G7. Za kanadskega premierja Justina Trudeauja bo to drugo zasedanje, za japonskega premierja Šinza Abeja pa šesto. Najizkušenejša je nemška kanclerka Angela Merkel, za katero bo to že dvanajsto zasedanje vrha G7.

Glavna razlika med dozdajšnjimi in letošnjim zasedanjem je v dolžini skupne izjave, saj so jo s 30 strani skrajšali na 10. "Upamo, da jo bo tako prebralo nekaj več ljudi," se je pošalil italijanski diplomat.

Pridružili se bodo afriški voditelji
Za poudarek afriških tem se bodo v soboto zjutraj zasedanju pridružili voditelji Tunizije, Nigerije, Nigra, Etiopije in Kenije. Letos je na italijansko obalo prispelo že 50.000 prebežnikov, kar je za 46 odstotkov več kot v istem obdobju lani.

"Ta zadeva ne more biti rešena hitro, razmišljati moramo o 20 ali 30 letih reševanja. Izboljšati je treba življenjske razmere in Afriko vzeti resno," je povedal Mathias Menge, nadzornik reševanja prebežnikov na humanitarni ladji Acquarius, ki je letos na Sicilijo prepeljala več tisoč prebežnikov.