Mehanizem je rezultat pogajanj med sirskim režimom in uporniškimi skupinami, ki so potekala pod okriljem trojice držav. Z njim naj bi tudi preprečevali provokacije in dorekli podrobnosti glede prekinitve ognja.

V izjavi, sprejeti ob koncu pogajanj, so Iran in Rusija, ki podpirata sirski režim, ter Turčija, ki je na strani upornikov, poudarili tudi, da bodo nadaljevali prizadevanja v boju proti skrajni sunitski skupini Islamska država in veji mednarodne teroristične mreže Al Kaida v Siriji.

Čakajo še pogajanja v Švici
Sirski uporniki pa po besedah neimenovanega člana delegacije opozicije niso zadovoljni s končno izjavo, ki vzpostavlja mehanizem za premirje. "Iran vodi vojaške ofenzive na več območjih, zaradi česar se preliva kri, na tisoče Sircev pa se prisilno izseljuje. Ta izjava legitimira to vlogo," je poudaril. Drugi delegat je napovedal, da sirska opozicija izjave ne bo podprla. Po njegovih besedah je Turčija slaba pogajalka in ne more okrepiti položaja upornikov.

Delegacija sirskega režima, ki jo vodi sirski veleposlanik pri ZN-u Bašar Al Džafari, je z izidom pogajanj zadovoljnejša. "Glavni cilj pogajanj v Astani je utrditi prekinitev ognja v Siriji in to končna izjava potrjuje," je poudaril. Ob tem je dal vedeti, da so pogajanja v Astani ločen proces od pogajanj o Siriji, ki bodo pod okriljem Združenih narodov 8. februarja potekala v Ženevi.

Nobena izmed sprtih strani tudi ni podpisala sklepne izjave - države podpisnice so le Rusija, Iran in Turčija.

O novi ustavi se ne želijo pogovarjati
Rusija je upornikom predala tudi predlog nove sirske ustave. "Sirski oboroženi opoziciji smo predali osnutek sirske ustave, ki ga je pripravil ruski strokovnjak, da ga lahko preučijo," je dejal ruski odposlanec za Sirijo Aleksander Lavrentijev. To so storili z namenom, da bi se pospešili proces končanja vojne, je še povedal.

"Rusi so položili osnutek na mizo, a ga nismo niti vzeli v roke," je povedal neimenovani vir uporniških sil. "Povedali smo jim, da o tem ne bomo razpravljali," je še dejal.

Oblikovanje nove ustave za povojno Sirijo je velika ovira v vseh pogovorih o končanju spopadov, ki so terjali že več kot 310.000 življenj od prvih protestov proti predsedniku Bašarju al Asadu leta 2011. Po ustavi iz leta 2012 ima Asad neomejeno moč, med drugim lahko imenuje premierja in vlado ter v nekaterih primerih vloži veto na zakone.