"Udeleženci so se pripravljeni pogajati s predstavniki sirskega režima v okviru specifičnega časovnega okvira, dogovorjenega z Združenimi narodi," piše v izjavi, objavljeni ob koncu pogovorov med različnimi sirskimi oboroženimi in političnimi opozicijskimi skupinami v Riadu. Obenem so sicer skupine vztrajale, da "morajo Al Asad in njegovi pomočniki sestopiti z oblasti ob začetku obdobja tranzicije", ki je bilo dogovorjeno na srečanju vodij diplomacij 17 držav novembra na Dunaju.

Prav prihodnost Al Asada je bilo ključno jabolko spora na današnjih, pa tudi drugih pogovorih o prihodnosti Sirije. Opozicija, ki jo podpirajo Zahod in arabske države, namreč terja njegov takojšen odstop, a del opozicije se, podobno kot Al Asadova zaveznika Rusija in Iran, s tem ne strinja. Kompromis zdaj očitno je, da je opozicija pripravljena na pogajanja, tudi če Al Asad ne odstopi takoj, vendar pa mora odstopiti pozneje.

Opozicijske skupine so tudi oblikovale poseben "vrhovni odbor za pogajanja" s sedežem v Riadu, ki bo nekakšna referenčna točka za njihovo pogajalsko skupino in bo izbral člane te skupine. Odbor naj bi imel 30 članov, od tega tretjino iz oboroženih skupin.

"Ukrepi dobre volje"
ZN in mednarodno skupnost opozicija poziva, naj prisilijo sirski režim k "ukrepom dobre volje" še pred začetkom pogajanj. Med temi so končanje obleganja krajev in območij, kar bi omogočilo dostavo humanitarne pomoči, ustavitev usmrtitev, izpustitev političnih zapornikov in vzpostavitev pogojev za vračanje beguncev, pa tudi končanje prisilnega razseljevanja prebivalstva in napadov na civiliste z bombami v sodih.

Pred objavo sklepne izjave je islamistična skupina Ahrar al Šam - ena najmočnejših uporniških skupin v Siriji, ki se ponekod bori ob boku s sirsko vejo Al Kaide, Fronto al Nusra in je doslej le redko stopila v stik z zmerno opozicijo - sporočila, da iz pogovorov protestno izstopa. A po nekaterih informacijah naj bi si pozneje premislila in podpisala končni dogovor.

Preostalim udeležencem so islamisti sicer očitali, da so imele na konferenci ključno vlogo osebe, povezane s sirskim režimom. Sporen naj bi bil predvsem Nacionalni usklajevalni odbor za demokratično spremembo, ki ga Al Asadov režim na splošno tolerira in ki je tudi sodeloval na pogovorih o rešitvi konflikta v Siriji v Moskvi lani in letos.

Brez vabila terorističnim organizacijam
Dvodnevno srečanje za zaprtimi vrati je bilo prvo, na katerem se je od začetka vojne v Siriji leta 2011 zbral širok spekter zmernih in oboroženih nasprotnikov režima. Na njem se je zbralo več kot 100 predstavnikov razcepljene sirske opozicije, med njimi tudi predstavniki oboroženih skupin. Med povabljenimi pa niso bile skupine, označene za teroristične, kot sta Fronta al Nusra in Islamska država, in tudi ne kurdske organizacije, ki se borijo proti IS-ju.

Namen pogovorov je bil oblikovati enotno fronto za mirovna pogajanja z režimom v Damasku in enotno vizijo za prihodnost od vojne opustošene Sirije. Glede zadnje je opozicija dogovor v osmih točkah dosegla dopoldne, ko so med drugim napovedali oblikovanje demokratične, civilne in pluralistične pravne države brez Al Asada ter se zavezali varovanju človekovih pravic, boju proti terorizmu in zavračanju tujih sil v državi.

Pogovori v Riadu predstavljajo pomemben del politične tranzicije, za katero se je na srečanjih na Dunaju dogovorila dvajseterice držav, tudi Iran in Rusija, in s katero naj bi končali že skoraj petletno vojno v Siriji. Ta načrt politične tranzicije predvideva pogovore med režimom in opozicijo do 1. januarja, oblikovanje prehodne vlade in volitve v 18 mesecih. Prihodnje srečanje v dunajskem formatu je predvideno januarja, doslej pa diplomatom ni uspelo doseči soglasja glede usode Al Asada.