Uporniki naj bi bili tik pred tem, da bodo prekinili oskrbovalno pot do predelov mesta pod vladnim nadzorom. Foto: Reuters
Uporniki naj bi bili tik pred tem, da bodo prekinili oskrbovalno pot do predelov mesta pod vladnim nadzorom. Foto: Reuters
Konflikt v Siriji je izbruhnil marca 2011 v obliki protestov proti takratni vladi. Pozneje je prerasel v vojno na več bojiščih, v kateri je umrlo 280.000 ljudi. Foto: Reuters

Koalicija arabskih in kurdskih borcev pa je zavzela strateško mesto Manbidž.

Koalicija sirskih islamističnih uporniških skupin - katere najmočnejši del so pripadniki skrajnih džihadističnih skupin Arar Al Šam (Fronta svobodnih mož Levante) in Al Nusra, ki se je konec julija oddaljila od Al Kaide in preimenovala v Fronto Fatah Al Šam (Fronta za osvojitev Sirije) - je sporočila, da je zavzela del oporišča v Alepu. To je od območja na severnem delu mesta, ki je pod nadzorom upornikov, oddaljeno le dober kilometer in pol. Uporniki so na spletu objavili videoposnetek svojih borcev znotraj vojaškega topniškega oporišča, kjer pregledujejo zajeto orožje in preostalo vojaško opremo.

Sirska vojska, ki se bojuje s pomočjo ruskih zračnih sil, je sicer sporočila, da je napad upornikov na oporišče ubranila ter povzročila več žrtev na strani upornikov, poroča BBC.

Prebita blokada?
Pozneje so džihadistični uporniki še sporočili, da so prodrli skozi linije vladnih sil in se povezali s soborci v vzhodnem delu mesta, s čimer naj bi končali obleganje vzhodnega dela mesta, kjer živi okoli 250.000 ljudi. Sirski observatorij za človekove pravice, organizacija s sedežem v Veliki Britaniji, ki prek mreže aktivistov spremlja in poroča o dogajanju na terenu v Siriji, tega ni mogel potrditi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po poročanju Reutersa provladni mediji sicer zanikajo, da je bila blokada prebita. Na območju po poročanjih potekajo hudi spopadi in zračni napadi, kar pomeni, da morebitni preboj blokade nikakor ni dovolj varen, da bi ga izkoristili civilisti.

Uporniki želijo odpreti oskrbovalno pot
Uporniki si prizadevajo, da bi sklenili povezavo med zasedenimi območji na vzhodu mesta in zahodnim delom, ki je pod nadzorom sirske vojske. Bili naj bi tik pred tem, da bodo prekinili oskrbovalno pot do predelov mesta pod vladnim nadzorom. Gre sicer za zadnjo še odprto pot iz mesta. Uporniki bodo nato odprli oskrbovalno pot za svoje oblegane pripadnike v vzhodnem delu mesta, poroča AFP.

V vzhodnem delu Alepa živi okoli 250.000 ljudi, ki so jih vladne sile julija letos dobesedno odrezale od sveta. Alep je v Siriji že od nekdaj pomembno strateško in trgovsko mesto, ki ima tudi bogato arhitekturno in arheološko dediščino. Reuters poroča, da humanitarne organizacije opozarjajo, da je položaj v vzhodnem Alepu zelo skrb vzbujajoč. V mestu naj bi ostalo le še 35 zdravnikov, več kot 100 ljudi pa potrebuje nujno evakuacijo iz zdravstvenih razlogov, poleg tega pa so zdravstvene ustanove pogosto tarče zračnih napadov.

Dostava pomoči beguncem
Združeni narodi so sicer v petek sporočili, da jim je prvič po več tednih uspelo dostaviti hrano in drugo pomoč več tisoč sirskim beguncem, ki so ujeti na meji z Jordanijo. Brez pomoči je od junija, ko je Jordanija zaprla mejo, več kot 75.000 ljudi, ki so zbežali pred napadi samooklicane Islamske države (IS).

Zavzetje strateško pomembnega mesta Manbidž
Koaliciji arabskih in kurdskih borcev, ki ima podporo ZDA, pa je danes uspelo zavzeti strateško pomembno sirsko mesto Manbidž, ki je bilo do zdaj utrdba džihadistov Islamske države. Boj za mesto na severu Sirije je trajal dva meseca, je sporočil Sirski observatorij.

Ob zračni podpori mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA so uporniki ofenzivo na Manbidž, ki je bil v rokah IS-ja skoraj dve leti, začeli 31. maja. Mesto je služilo kot ključna tranzitna točka na oskrbovalni poti Islamske države od turške meje do mesta Raka, dejanske prestolnice njenega kalifata.

Sirski observatorij je še sporočil, da je bilo v spopadih za prevzem nadzora nad mestom od 31. julija ubitih 500 upornikov in pripadnikov vladnih sil. Večina mrtvih naj bi bili uporniki in džihadisti "zaradi letalske premoči režima in intenzivnosti ruskih letalskih napadov", so po poročanju AFP-ja dodali v observatoriju. Ob tem naj bi spopadi zahtevali tudi življenja okoli 130 civilistov.

V Manbidžu ubit Ljubljančan Martin Gruden
Uporniki so mesto prvič obkrožili zgodaj junija, še isti mesec pa vdrli vanj. Vendar pa je bil napredek počasen, saj so se džihadisti med drugim branili s samomorilskimi napadalci in avtomobili bombami. Ta teden je sicer zaokrožila novica, da je v ofenzivi na Manbidž pred časom umrl tudi Ljubljančan Martin Gruden, ki se je boril na strani kurdske milice YPG.

Konflikt v Siriji je izbruhnil marca 2011 v obliki protestov proti takratni vladi. Pozneje je prerasel v vojno na več bojiščih in zahteval več kot 280.000 življenj, razseljenih iz države ali znotraj nje pa je že polovica od 21 milijonov prebivalcev.