Po besedah vplivnega aktivista Amarja Karubija je bilo v tankovskem bombardiranju in strelih samo v Deri ubitih najmanj 18 ljudi, številni so ranjeni ali pogrešani.
Priče so povedale, da je bilo na glavni mestni ulici videti ležeča trupla, potem ko je v staro mestno četrt vdrlo osem tankov in dva oklepnika. Na strehah vladnih poslopij so ostrostrelci in pripadniki varnostnih sil naključno streljali po okolici.
Eden izmed aktivistov je povedal, da je umrlo 20 "mučenikov", medtem ko naj bi pet častnikov in deset vojakov zavrnilo ukaz, da streljajo na prebivalce. Neki drugi aktivist je povedal, da so vojaki streljali v zrak in tako omogočili ljudem, da so lahko z ulic odnesli ranjence. Njihovih trditev ni mogoče neodvisno potrditi, saj so bili tuji novinarji večinoma izgnani iz države.
Sirija je, potem ko je odposlala tanke v Daro, zaprla vse svoje zemeljske obmejne prehode z Jordanijo.
Sirske varnostne sile naj bi po navedbah predstavnikov protestnikov vdrle tudi v mestu Duma in izvajale racije proti protirežimskim protestnikom.
Že več sto žrtev
Asadov režim si že več tednov prizadeva zadušiti proteste v državi, ki so se začeli 15. marca. Vmes je predsednik odpravil izredne razmere, ki so veljale skoraj 50 let, danes pa znova prepovedal delovanje tujih novinarjev, tudi arabskih, v državi. Ukazal je tudi nasilen obračun z uporniki, za katere pravi, da so navadni kriminalci. Koliko ljudi naj bi bilo pri tem ubitih, ni mogoče neodvisno ugotoviti.
Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo doslej ubitih najmanj 400 ljudi. Samo v petek jih je bilo v doslej najbolj krvavem obračunu s protestniki v več mestih po državi ubitih 112. Mednarodna skupnost je nasilje v Siriji ostro obsodila, a za zdaj k Asadovemu odstopu ni pozvala.
Pasti morebitnega posredovanja
Iz Bele hiše so sporočili, da administracija ameriškega predsednika Baracka Obame razmišlja o uvedbi sankcij proti visokim predstavnikom sirskega režima, s čimer hočejo oblasti prisiliti v končanje nasilnega obračunavanja s protestniki. Sankcije bodo verjetno vključevale zamrznitev finančnih sredstev uradnikov in prepoved poslovanja v ZDA.
Številni so se že začeli spraševati, zakaj so ZDA in Nato posredovali v Libiji in ne v Siriji. Britanski The Economist ugotavlja, da se vedno ob (ne)posredovanju Zahoda pojavijo avtomatska obtoževanja o hinavščini.
Za Zahod bi bilo nespametno, če bi vojaško posredoval v Siriji, ki ima veliko močnejšo vojsko kot Libija, piše Economist in dodaja, da bi ob morebitnem posredovanju demokratično gibanje hitro presahnilo, če bi se izkazalo, da so protesti tlakovali pot do tujega napada na državo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje