Združeni narodi so bili že opozorjeni, da je kršitev človekovih pravic vedno več, k čemur prispeva tudi to, da se proti režimu Bašarja al Asada ne borijo le uporniki, ampak najeti tuji islamistični bojevniki.
Iz Human Rights Watcha so sporočili, da so ugotovili več kot ducat usmrtitev, ki so jih izpeljali uporniki v severnih provincah Idlib in Alep ter v obalni regiji Latakia. Trije opozicijski voditelji, ki so jim predstavili dokaze o zunajsodnih ubojih, so dejali, da so si žrtve zaslužile smrt.
Svobodna sirska vojska (FSA), glavna oborožena opozicijska skupina, se je znašla pod pritiski tujih podpornikov, naj neha izvajati zlorabe, potem ko so avgusta v Alepu javno usmrtili 14 prorežimskih rezervistov. FSA je nato izdal pravilnik obnašanja in se zavezal, da bo spoštoval človekove pravice in človekoljubne konvencije.

"Izjave opozicijskih skupin, da hočejo spoštovati človekove pravice, so pomembne, a pravi preizkus je, kako se bodo obnašale opozicijske oborožene sile," je dejal Nadim Houry, ki je pri HRW zadolžen za Bližnji vzhod. "Sirska opozicija nam ves čas razlaga, da se bori proti vladi zaradi njenih ostudnih kršitev človekovih pravic. Zdaj je čas, da opozicija pokaže, da resnično misli, kar pravi."

Podobna zgodba v Iraku
Človekoljubne organizacije in tuje vlade Asadovo vlado redno obsojajo zaradi sistematičnih zlorab, ki naj bi jih že opredelile za vojne zločine in zločine proti človeštvu. Tuji mediji o zločinih nasprotne strani občasno poročajo, res pa je, da mednarodna skupnost teh poročil ne obravnava enako kot poročila o zločinih Asadovih sil.
Kot je v začetku avgusta zapisal Guardianov vojni dopisnik Peter Beaumont: "V Iraku, iz katerega sem poročal med letoma 2003 in 2007, ko so šiitski vodi smrti prvič začeli svoj morilski pohod, je med ameriškimi in britanskimi oblastmi vladalo vsesplošno zanikanje, da težava obstaja. Ko pa so priznali, da se to dogaja, so nekateri zadevo sramotno prikazali kot naravno posledico brutalnosti Sadamove dobe."
Pokol, ki to ni bil
Razkritje, da tudi uporniki niso nedolžne ovčke, ni novo. Junija, ko so vsi mediji poročali o grozovitem pokolu civilistov v Houli, za katerim naj bi stale Asadove sile, je nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung objavil povsem drugačno zgodbo o tem, kaj se je zgodilo v Houli. Šlo naj bi za niz načrtnih umorov, ubiti pa so bili pripadniki manjšine Alavitov, ki jim pripada tudi Asad, in v šiitsko različico islama pred kratkim spreobrnjeni suniti.
Celo BBC je objavil fotografijo domnevnih žrtev, za katero pa se je izkazalo, da gre za fotografijo žrtev iz - iraške vojne. Urednik BBC World News John Williams je takrat priznal, da je korporativne medije pri poročanju o pokolu v Houli "zavedla propaganda upornikov".

Morilci skratka niso bili iz vrst Asadove milice, ampak iz vrst džihadistov, ki jih je v Siriji, kot je bilo že omenjeno, vse več, prihajajo pa tudi iz tujine. Ti delujejo pod poveljstvom uporniških vodij, pa tudi na lastno pest.

Islamistična prisotnost v Siriji
Medtem pa je v Ženevi ZN-ov svet za človekove pravice slišal poročilo o "vse večji in alarmantni prisotnosti" "tujih islamističnih elementov" v Siriji. Ta prisotnost ima navado radikalizirati doma vzgojene upornike, ki tudi zakrivljajo zločine, je povedal preiskovalec Paulo Pinheiro.
"Hude kršitve človekovih pravic so narasle tako v številkah, kot tudi v tempu in razsežnosti," je dejal Pinheiro. Ob tem je razkril nov tajni seznam sirskih posameznikov in enot, osumljenih, da so zakrivili vojne zločine in da bi zato morali stopiti pred sodišče. Pinheiro je varnostni svet pozval, naj se glede Sirije obrne na mednarodno kazensko sodišče (ICC).

O Siriji še vedno ni enotnega stališča, kaj šele resnejšega dogovora. V povsem ohromljenem ZN-u tako na to temo že dolge mesece potekajo bridka pričkanja, zahodne države pa skušajo še dodatno obsoditi Asadovo vlado. Rusija in Kitajska, ki sta izrabili pravico do veta in preprečili vsakršne ukrepe proti Siriji, bosta, tako Guardian, skoraj gotovo nasprotovali kakršni koli izročitvi ICC-ju.

Razdori znotraj ZN-a
Po navedbah ZN-a je bilo v letu in pol, kolikor trajajo spopadi v Siriji, ubitih že 20.000 ljudi. Aktivisti pravijo, da je prava številka bližje 30.000. V Kairu so se sestali zunanji ministri Egipta, Savdske Arabije, Irana in Turčije v okviru nove diplomatske "kontaktne skupine", ki bi poskušala najti regionalno rešitev za sirsko krizo.

Lakhdar Brahimi, ZN-ov odposlanec, ki je zamenjal Kofija Annana, naj bi se srečal z njimi in jim poročal o sobotnem srečanju z Asadom. Brahimi je svojo misijo pred tem opisal kot "skoraj nemogočo". Iran, najtesnejši zaveznik Sirije v regiji, naj bi skušal razširiti skupino še na Irak in Venezuelo, medtem ko ZDA, Velika Britanija in druge zahodne države, skupaj s sirsko opozicijo, trdijo, da Iran ne more prispevati h koncu krize, saj da je del problema njegova podpora Asadu.
Dodatna težava je tudi to, da je Savdska Arabija po drugi strani velika podpornica sirske opozicije.