Črna gora je bila v zadnjih 15 letih obkrožena z vojnami, a kljub temu vedno obdržala notranji mir. Tako naj bi bilo tudi po referendumu.
Pod zgornjo trditev se je podpisal Jaša Jovićević, direktor črnogorske tiskovne agencije Mina, ki opozarja, da so vsi politični akterji v državi nedvoumno povedali, da bodo spoštovali voljo volivcev. Nekaj negotovosti lahko pri sogovorniku kljub temu zasledimo pri vprašanju sive cone, tj. med 50 in 55 odstotki opredeljenih za samostojnost.

Kako ocenjujete medijsko kampanjo v Črni gori pred referendumom?
Po presoji domačih in tujih opazovalcev je bila kampanja strpna in demokratična. Obe strani sta imeli dovolj časa in sredstev za predstavitev svojih utemeljitev in skupno mnenje je, da sta to tudi naredili. V bloku za skupno državo so se odločili za več neposrednega stika s prebivalstvom, saj so organizirali več kot sto javnih tribun in mitingov. Zagovorniki samostojnosti so se odločili za mirnejšo kampanjo in so več časa in energije porabili za t. i. tiho kampanjo od vrat do vrat.

Kateri so glavni razlogi zagovornikov skupne države?
Pravijo, da je večja država varnejši prostor za vse prebivalce, da ima veliko Črnogorcev sorodnike v Srbiji in obratno, da ima skupni trg več priložnosti za razvoj gospodarstva, da je večja država cenejša glede stroškov diplomacije, obrambe, zdravstvenega zavarovanja, izobraževanja in socialnih programov. Trdijo tudi, da so vezi med Črno goro in Srbijo zelo stare in ne smejo biti prekinjene. Najboljše utemeljitve za to so skupni jezik, običaji in kulturna dediščina. Predvsem gre za zgodovinske razloge in teorijo o Črni gori kot stari srbski državi, v kateri so vsi pravoslavni prebivalci srbskega rodu.

In razlogi za samostojnost?
Glavni razlog bloka za neodvisnost je, da skupna država pomeni dajanje svoje prihodnosti v roke Srbije in nefunkcionalne državne skupnosti. Črna gora naj bi se hitreje razvijala kot neodvisna država, ker ima dvakrat nižjo stopnjo nezaposlenosti (15 odstokov), ker ima stabilno plačilno sredstvo evro in nižjo stopnjo inflacije. Opozarjajo tudi, da Srbija pet let po političnih spremembah še vedno ne sodeluje s haaškim sodiščem, kar je eden izmed pogojev približevanja EU-ju. Samostojna Črna gora naj bi v kratkem zaključila sporazum o pridruževanju in hitro postala kandidatka za članstvo. Kot največje bogastvo navajajo tudi, da so vsi manjšinski narodi večinoma za samostojnost in državo že vidijo kot svojo, tako kot Črnogorci in Srbi.

Kakšen bo po vašem mnenju odgovor zagovornikov skupne države s Srbijo, če se potrebnih 55 odstotkov volivcev odloči za samostojnost? Pričakujete nasilje?
Vsi politični akterji so večkrat zelo nedvoumno povedali, da bodo spoštovali izid referenduma. V primeru t. i. sive cone med 50 in 55 odstotki bi se sicer lahko zgodilo, da obe strani začneta proslavljati, kar bi lahko privedlo do manjših incidentov. Zavedati se je treba, da je bila Črna gora v zadnjih 15 letih večkrat v težkem položaju, obkrožena z vojnami na Hrvaškem, v BiH-u in na Kosovu, kljub temu pa zmeraj uspela ohraniti notranjih mir. Mehanizmi represije v rokah Miloševića in srbskih oblasti že nekaj časa ne obstajajo več, tako da nobena od analiz referendumskega procesa ne predvideva večjih incidentov.

Menite, da lahko pride do ponarejanja izidov referenduma?
Kot verjetno veste, je EU skupaj z drugimi mednarodnimi organizacijami v Črni gori zelo dejaven že od samega začetka priprav za referendum. Postavili so nedvoumna pravila igre, ki so jih sprejeli v obeh blokih. Republiška referendumska komisija ima isto število članov iz obeh blokov, predsednik komisije pa je slovaški diplomat Fratišek Lipka. Postopek samega glasovanja je že nekaj zadnjih volitev zelo dobro organiziran in ima dovolj mehanizmov preprečevanja morebitnih zlorab. Črna gora ima že deset let inštitut osrednjega volilnega seznama, ki je tudi za to priložnost bil potrjen s strani refrendumske komisije.

So bili mediji izpostavljeni pritiskom?
Medijski prostor v Črni gori se je v zadnjih desetih letih močno razvijal, posledica česar je nastanek velikega števila neodvisnih medijev, ki so po mnenju opazovalcev poročali kakovostno in na visokem profesionalnem nivoju. Kljub temu se je pri nekaterih medijskih hišah čutilo, da skozi uredniške komentarje odprto podpirajo eno stran.