Škofovske sinode se je iz Slovenije udeležil ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan. Foto: EPA
Škofovske sinode se je iz Slovenije udeležil ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan. Foto: EPA
Obhajilo med sveto mašo
Hostija, ki jo med obhajilom pri sveti maši prejmejo kristjani, predstavlja Jezusovo telo. Foto: EPA
Papež Benedikt XVI.
Škofovska sinoda se bo končala v nedeljo s sveto mašo v baziliki svetega Petra, ki jo bo daroval papež Benedikt XVI. Foto: EPA

Poleg opozarjanja na probleme sodobnega sveta se je več kot 250 škofov iz 118 držav posvetilo predvsem sekularizaciji življenja na zahodu.

Vse manj duhovnikov
Dokument priznava zaskrbljenost zaradi vse manjšega zanimanja za duhovniški poklic, vendar pa škofje menijo, da odprava celibata ni prava rešitev za pridobivanje novih duhovnikov. Liberalni škofje so se zavzeli za dolgoročno rešitev, po kateri bi bila odločitev za celibat dana samo novim duhovnikom, nekateri pa bi duhovnike izbirali tudi pri starejših moških z družinami in zglednim življenjem v njihovih skupnostih.

Razvezani brez obhajila
V veljavi ostaja tudi pravilo, ki razvezanim in znova poročenim vernikom ne dovoljuje prejeti obhajila med mašo, čeprav se cerkev zaveda težav in žalosti, ki spremljajo to vse večjo skupina kristjanov. Cerkev namreč priznava samo prvi zakon, saj znova poročeni pari živijo v grehu in jim zato odreka prejem obhajila.

Težava pri politikih
Škofje so se s pravico do obhajila ukvarjali tudi pri katoliških politikih, ki nasprotujejo cerkvenim določilom, ko zagovarjajo pravico do splava in poroke med homoseksualci. Nekateri menijo, da tudi oni ne bi smeli prejemati obhajila. To vprašanje je med lanskimi predsedniškimi volitvami razdelilo ameriške katolike, saj je demokratski predsedniški kandidat John Kerry katolik, a je zagovarjal splav.

Objava tajnih priporočil
Drugič v zgodovini škofovskih sinod je papež Benedikt XVI. odobril objavo 50 tajnih priporočil, ki so jih med sinodo posredovali škofje. Sinode so se začele leta 1967, papež Janez Pavel II. pa je bil prvi, ki je dovolil objavo tajnih priporočil leta 1985. Vatikan priporočila ohrani tajna, da se v javnosti ne bi pokazale razlike med predlogi škofov in končno odločitvijo papeža.