V Gvineji, Sierri Leone in Liberiji je 3.500 potrjenih ali verjetnih primerov okužbe z ebolo, poroča BBC. Generalna direktorica WHO-ja Margaret Chan je opozorila, da izbruh prehiteva napore prizadetih držav, da ga zajezijo.

WHO bo na današnjem srečanju v Ženevi pregledal najbolj spodbudna zdravljenja in razpravljal, kako pohiteti s testi in proizvodnjo zdravil. Na srečanju bodo sodelovali strokovnjaki za nadzor bolezni, medicinski raziskovalci, predstavniki prizadetih držav in strokovnjaki na področju medicinske etike.

"Česa takšnega še nismo videli"
Za boj proti virusu je potrebnih najmanj 600 milijonov ameriških dolarjev, opozarja WHO, pri čemer, kot dodajajo v svetovni organizaciji, bi se lahko z ebolo okužilo več kot 20.000 ljudi, preden bi se zajezil izbruh, ki je po besedah Chanove "največji in najresnejši ter najkompleksnejši, kar so jih videli".

Chanova je dodala, da "ni nihče, niti tisti, ki se odzivajo na izbruh in imajo izkušnje iz let 1976 in 1995, torej ljudje, ki so bili neposredno vpleteni v tiste izbruhe, nihče izmed njih ni videl česa takšnega".

WHO še opozarja, da se je več kot 40 odstotkov smrtnih primerov zgodilo v treh tednih pred 3. septembrom, kar naj bi pomenilo, da je epidemija precej hitrejša od naporov za njen nadzor.

Zdravniki brez meja: Brez vojske ne bo šlo
Medtem organizacija Zdravniki brez meja ugotavlja, da bi morale biti v zahodno Afriko napotene vojaške ekipe, poroča britanski časopis Guardian. Le tako imamo upanje za vzpostavitev nadzora nad epidemijo, menijo mednarodni zdravniki.

Predsednica organizacije Joanne Liu je v nagovoru v Združenih narodih dejala, da je bil odziv kljub alarmu, ki zvoni zaradi ebole, preskromen in prepočasen. Nobeno cepljenje ali nova zdravila naj ne bi mogla več preprečiti katastrofe. "Po šestih mesecih najhujše epidemije ebole v zgodovini svet izgublja bitko za njen nadzor," je dejala.

Liu je opisala strašne razmere, ki vladajo v prizadetih državah. Centri za izolacijo so prepolni, zdravstveni delavci so vse pogosteje okuženi in umirajo v velikem številu. Drugi bežijo in puščajo ljudi brez oskrbe tudi ob povsem navadnih boleznih, pojasnjuje. Okoli deset odstotkov smrtnih žrtev je med zdravstvenimi delavci. "Celotni zdravstveni sistemi so se zrušili," je dejala.

Po njenih besedah so se centri za zdravljenje ebole spremenili v kraje, kamor gredo ljudje umret sami. "V Sierri Leone okužena trupla razpadajo na ulicah," je dejala, zato so v Liberiji namesto novih centrov za zdravljenje prisiljeni graditi krematorije.

Politična in humanitarna odgovornost
Epidemijo se da ustaviti, vseeno meni Liujeva, a le če vlade pošljejo posebej usposobljene ekipe in opremo. Vlade po svetu je pozvala k politični in humanitarni odgovornosti, naj nemudoma izkoristijo zmožnosti odziva na biološke grožnje v prizadetih državah.

Države morajo takoj poslati civilne in vojaške ekipe s polno logistično podporo v sodelovanju s prizadetimi državami, je poudarila Liujeva. "Brez tega nam epidemije ne bo uspelo spraviti pod nadzor," meni.

Denar ni problem, pomoč prostovoljcev pa ni zadostna, menijo Zdravniki brez meja. Potrebne so namreč usposobljene in dobro opremljene ekipe na terenu.