"Polovica našega sveta se pogreza v razvojno katastrofo, ki jo poganja uničujoča dolžniška kriza," je dejal generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres.

"Leta 2022 je globalni javni dolg dosegel rekordnih 92 tisoč milijard dolarjev in države v razvoju odplačujejo nesorazmeren znesek," je dejal.

Ker pa je ta dolžniška kriza skoncentrirana predvsem v revnih državah v razvoju, "ne velja za sistemsko tveganje za globalni finančni sistem", je dejal Guterres.

Po njegovih besedah trpijo milijarde ljudi, čeprav se zdi, da to ne velja za finančne trge, poroča Al Džazira.

Poročilo ugotavlja, je število držav, ki se spopada z visokim dolgom, leta 2022 naraslo na 59 z 22 leta 2011. Skupaj pa je 52 držav, ki predstavljajo skoraj 40 odstotkov sveta v razvoju, v resnih težavah, pravi generalni sekretar svetovne organizacije.

"V Afriki je znesek, ki se porabi za plačevanje obresti, višji od porabe za zdravstvo ali šolstvo. Države v razvoju v Aziji in Oceaniji, razen Kitajske, namenjajo več sredstev za plačevanje obresti kot za zdravstvo," piše v poročilu.

V Latinski Ameriki in na Karibih pa države v razvoju namenjajo več denarja za plačilo obresti kot za vlaganja. Dolžniško breme po vsem svetu preprečuje državam, da vlagajo v trajnostni razvoj, opozarja poročilo.

"To je ena od posledic neenakosti, vgrajene v naš zastareli svetovni finančni sistem, ki odraža kolonialno dinamiko moči iz obdobja, ko je bil ustvarjen," je dejal.

Guterres je dejal, da velik del dolgov terjajo zasebni upniki, ki državam v razvoju zaračunavajo izjemno visoke obresti. Kot primer je navedel afriške države, ki v povprečju za posojila plačujejo štirikrat več kot ZDA in osemkrat več kot najbogatejše evropske države.

"Čeprav lahko ti zasebni viri državam zagotovijo nujno potrebno likvidnost, so pogoji za ta dolg običajno manj ugodni, zaradi česar je prestrukturiranje bolj zapleteno, dolg pa tudi dražji," je povedala Rebeca Grynspan, ki vodi Konferenco Združenih narodov za trgovino in razvoj.

Poročilo piše, da je javni dolg dosegel "kolosalne stopnje", večinoma zaradi dveh dejavnikov. Finančne potrebe držav so močno narasle zaradi spopadanja s posledicami covida-19, naraščajočih življenjskih stroškov in podnebnih sprememb. Drug dejavnih pa je globalna finančna arhitektura, zaradi katere je dostop financam za države v razvoju "nezadostna in draga".

Med letoma 2010 in 2022 je znesek državnega dolga narasel za skoraj štirikrat v Aziji in v pacifiški regiji, trikrat v Afriki, 2,5-krat v Evropi in osrednji Aziji ter 1,6-krat v Latinski Ameriki in na Karibih.