Zasedanje je pripravila Rusija z namenom kritiziranja zahodne vojaške pomoči Ukrajini, vendar je večina članic Varnostnega sveta (VS) znova kritizirala in obsodila rusko agresijo, ki se je začela februarja 2022.

"Slovenija pomoč Ukrajini v orožju vidi kot podporo zaščiti civilistov pred napadi ruskih brezpilotnikov in raket ter zaščito Ustanovne listine ZN-a," je dejala namestnica veleposlanika Ondina Blokar Drobič in Rusijo obtožila, da s kupovanjem orožja v Severni Koreji krši številne resolucije Varnostnega sveta ZN-a.

"Obstaja le en način za dolgoročna varnostna jamstva za vse – dosledno spoštovanje mednarodnega prava in Slovenija bo tu vedno prva na barikadah," je dejala.

Poudarila je, da Slovenija s pred kratkim sklenjenim varnostnim sporazumom z Ukrajino utrjuje podporo njeni samoobrambi.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja je zatrdil, da so ZDA začele križarski pohod proti Rusiji ob razpadu Sovjetske zveze, Ukrajina pa je od leta 2014 izpostava takšne politike. Zatrdil je tudi, da je ukrajinski režim zasnovan na lažeh, da je stanje ukrajinskih sil tako katastrofalno, da se režim pretvarja, da si želi pogajanja z Rusijo.

Sorodna novica Nekdanja avstrijska zunanja ministrica se seli v Rusijo

Rusija je na zasedanje pripeljala nekdanjo zunanjo ministrico Avstrije Karin Kneissl, ki je v vlogi analitičarke kritizirala evropsko pomoč Ukrajini v orožju in pohvalila Madžarsko kot edini glas razuma. Orožje po vzhodni Evropi po njenih besedah potuje prosto kot nafta, vse to pa poteka na račun evropskih davkoplačevalcev.

V imenu ZN-a je poročal namestnik visoke predstavnice Urada za usklajevanje humanitarne pomoči (OCHA) Adedeji Ebo, ki je poudaril, da se dostava orožja Ukrajini res nadaljuje, vendar pa v kontekstu ruske invazije. Ebo je obsodil ruske napade na ukrajinske civilne cilje in omenil, da je bil junij mesec z največ smrtnimi žrtvami med ukrajinskimi otroki letos.