Slovenska antropologinja in raziskovalka, ki je sicer vrsto let živela v Burkina Fasu, danes pa živi in dela v Etiopiji za mednarodni inštitut za upravljanje z vodo (IWMI), je teroristične napade v burkinafaški prestolnici Ouagadougouju preživela tako, da se je skrila za klop v kotu lokala Capuccino, kjer so islamski skrajneži iz Al Kaide islamskega Magreba v petek izvedli krvave napade ter v dveh hotelih in lokalu ubili 29 ljudi 18 različnih narodnosti, ranjenih je bilo 56 ljudi. Za tarčo so si vzeli predvsem belopolte tujce.

Debevčeva je bila v lokalu s tremi burkinafaškimi prijatelji - svojo najboljšo prijateljico, njeno osem mesecev nosečo hčerko in njenim zetom. "Ura je bila sedem, ravno smo hoteli oditi, naročili smo taksi, a so povedali, da bo trajalo pol ure. In ob 19.30 odjekne nekakšna eksplozija. Najprej sem mislila, da je počila elektrika ali petarda, že po nekaj sekundah pa je postalo jasno, da gre za napad in da streljajo na nas. Teroristični napad, ki sem ga takoj povezala z islamskimi skrajneži, ker smo slišali neko čudno arabščino, ne pa jezik iz Burkine. Burkino dobro poznam, tako da vem, da niso bili burkinski napadalci," razlaga.

"Skrila sem se v kot in se ulegla za klop, ki na srečo ni bila fiksirana ob steno, in se zaščitila pred streli. Tako sem ležala dobri dve uri, streljali so povsod, hodili naokoli, slišala sem glasove in jasno mi je bilo, da če me vidijo, me bodo ustrelili, če me ne, pa mogoče še je upanje. Vseskozi me je bilo strah, da se mi stopala ven vidijo, a se nisem smela premakniti, da me ne bi opazili. In tako sem ležala in molila, čeprav nisem verna, in upala, da bo čim prej konec, ves čas čakala, da me bodo prišli rešit, nekaj, a sem bila tam dve uri in četrt, oni pa so še kar prihajali in odhajali, streljali, potem še posebej streljali vsakogar, ki so ga videli, da se še premika, slišali so se glasovi ljudi, ki so umirali, ki so hropli ... tudi otroka. Čas je tako čudno tekel, čeprav sem imela uro, ampak nisem mogla pogledati."

Mislila, da se bo zadušila
Ko se je stemnilo, so napadalci odprli plin in Debevčeva je zaslišala prasketanje ognja in zavohala dim. "Potem nisem več razmišljala, da me bodo ustrelili, ampak da se bom zadušila ali zgorela tam notri in kako bi prišla ven. Slišala sem, da so ljudje začeli hoditi, a nisem vedela, ali niso morda napadalci. Slišala sem lom stekla in ponovno tišina in ponovno koraki. Zdelo se mi je, da so ljudje začeli lesti ven, in sem vstala, skušala sem najti telefon v torbici, a ga nisem našla, sem pa vzela svoj potni list, ki je bil prestreljen, denarnica se mi je zdela za beg pretežka. Približala sem se oknu, bil je dim povsod, videla nisem nič, niti ljudi, tako, da ne vem, ali sem hodila čez njih, da sem prišla ven, ne vem, vem pa, da sem morala čez neke prepreke, a nisem razmišljala, po čem hodim, samo, kako bom prišla ven, skozi razbito okno in na teraso, da bi poiskala zavetje. Videla sem ljudi, ki so malo pred menoj prišli ven in se skrivali pod avtomobili."

Preživeli so se nato skrili na dvorišču sosednje stavbe, za ogromnim akumulatorjem in škatlami, kjer so čakali kako uro, preden je prišla vojska in žandarmerija, ki jim je pomagala stran od dogajanja. "Potem je trajalo še kar nekaj časa, da je do mene prišla noseča hči moje prijateljice, in sem se nehala ukvarjati s sabo in se posvetila njej. Z reševalci smo jo peljali do kraja, kjer je bilo več vojske, a je nastal problem, kako prečkati cesto, ker je bil rešilni avtomobil na drugi strani ceste, avtomobila pa niso hoteli pripeljati do nas, saj da je preveč nevarno, zato da moramo en po en teči prek z vojaki, kar se mi je zdelo grozno, ker nisem vedela, ali so kje kakšni ostrostrelci," razlaga.

"Prijateljico je rešilo truplo belca"
V stavbi nasproti so nanje že čakali francoski reševalci in zdravniki, ki so jim dali prvo pomoč. "Jaz sem imela samo globoko prasko na kolenu, ko sem se plazila čez steklo, a moja noseča prijateljica je pa vmes padla na trebuh, kar je bil glavni strah, pa precej je bila porezana, ker se je izkazalo, da je bila ona tista, ki je razbila steklo, ker ni več mogla dihati in je šla iskat zrak in nam vsem odprla pot ven iz lokala."

Čeprav so sprva poročali, da so bile žrtve napadov večinoma samo v hotelu Splendid, priljubljenem med tujci in uslužbenci Združenih narodov, Debevčeva pravi, da je bilo tudi v lokalu več žrtev, saj so bile v njem večje skupine belcev. "Mojo nosečo prijateljico je rešilo to, da je mrtev belec ležal na njej - dobesedno je na njej umrl, njegovo telo pa jo je zaščitilo, ko so streljali. Videla jih je, ko so prihajali nazaj in če so belci migali, so jih še dodatno ustrelili."

S prijateljico sta nato noč preživeli v bolnišnici, nista pa vedeli, ali sta njena mama in mož napad preživela. "Proti jutru so naju poklicali njeni sorodniki in povedali, da je njen mož dal izjavo za France 4, da je živ, nismo pa vedeli, kje. O njeni mami, moji najboljši prijateljici, ki jo poznam že 18 let, pa nismo imeli nobenih informacij. Nazadnje smo izvedeli, da se je rešila, ko so varnostne sile vstopile v lokal in iz njega rešili še kar nekaj ljudi. Z njo se še nisem kaj dosti pogovarjala o napadu, ker je bila zelo v šoku, saj je bila v lokalu kar 12 ur, kjer je ležala in se delala mrtvo, saj so napadalci hodili nazaj, jih brcali in preverjali, ali so živi. Truplo je igrala 12 ur, zato je v hudem šoku, pa tudi zato, ker je bila prepričana, da smo vsi umrli."

Debevčeva je trenutno pri prijateljih, se pa namerava konec tedna vrniti v Etiopijo - potni list je medtem dobila nazaj, čeprav prestreljenega. Kljub kalvariji, ki jo je preživela, pravi, da se v Burkini, kamor hodi že skoraj 20 let, tokrat pa je bila v državi na službeni poti, počuti zelo varno, to zahodnoafriško državo pa ima za svoj dom, čeprav ne živi več tam. "Nikdar se mi ni zdelo, da se to lahko zgodi v Burkini, čeprav zdaj pravijo, da je klasična tarča. Upam, da se uredi, rada bi se še naprej vračala v Burkino, navezana sem na tukajšnje ljudi."
Službeno pot bi sicer morala Debevčeva nadaljevati v Gani, a je obveznosti odpovedala, saj pravi, da bi se trenutno rada samo odpočila od dogodkov. Večer po napadu je šla s prijatelji na večerjo, saj, kot pravi, življenje v prestolnici teče dalje, a se ni počutila najbolj prijetno.
Umrla tudi švicarska poslanca
Med ubitimi tujci je šest Kanadčanov, po dva Švicarja in Francoza, Nizozemec, Ukrajinec in Američan, narodnost preostalih žrtev pa še ni znana. Pri švicarskih žrtvah gre za poslanca Jean-Noela Reya in Georgieja Lamona, ki sta prišla v Burkina Faso na odprtje šolske menze. Nizozemska žrtev je 67-letni Arie Houwelig, ki je delal za človekoljubno organizacijo. Američan Michael James Riddering je bil misijonar, ki je živel in deloval v Burkina Fasu.

Ljudstvo Burkina Fasa je v šoku, je v nagovoru, ki sta ga prenašala radio in televizija, dejal predsednik države Roch Marc Christian Kabore, ki je predsedniški položaj zasedel šele prejšnji mesec. "Prvič v zgodovini je naša država postala žrtev vrste barbarskih terorističnih napadov," je dejal Kabore in dodal, da bo ljudstvo Burkina Fasa iz te vojne proti teroristom izšlo zmagovito.

Odgovornost za napad je prevzela teroristična skupina Al Kaida v islamskem Magrebu, Al Murabitun, ki ima sedež v sosednjem Maliju, vodi pa jo zloglasni alžirski skrajnež Moktar Belmoktar. Notranji minister Burkina Fasa, Simon Compoare, je dejal, da so identificirali trupla treh "zelo mladih" džihadistov, vse trije so bili moški.

Zaradi občutljivih okoliščin dogodka je komentiranje pod novico onemogočeno.