Protestno noto slovensko ministrstvo za zunanje zadeve še pripravlja. Na MZZ-ju ocenjujejo, da je uredba "v nasprotju z določbami priloge 'G Sporazuma' o vprašanjih nasledstva in da bi izvajanje omenjene novele uredbe nedvomno povzročilo oškodovanje slovenskih pravnih oseb." Zato se je MZZ povezal z drugimi pristojnimi službami, da bi uskladili aktivnosti za zaščito interesov slovenskega gospodarstva. Zunanji minister Dimitrij Rupel naj bi vprašanje uredbe izpostavil tudi na svojih srečanjih s predstavniki srbske vlade.

Protest zaradi sprejetja zakona
MZZ je z diplomatsko noto 20. marca izrazil protest zaradi sprejetja Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o privatizaciji, ki je začel veljati 3. januarja 2008. Zakon predstavlja kršitev sporazuma o vprašanjih nasledstva in splošnih načel mednarodnega prava in ni skladen s temeljnimi načeli prava EU-ja, je MZZ zapisal v noti. MZZ je še izrazil zaskrbljenost, ker se nova zakonodaja že odraža tudi v praksi, saj je bilo s strani predstavnikov slovenskih podjetij obveščeno, da so se postopki za vračanja njihovega premoženja v Srbiji ustavili oz. so bili vključeni v privatizacijski sklop. MZZ pričakuje, da bo Beograd razveljavil te odločbe omenjenega zakona.

Uredba del usklajevanja zakona o privatizaciji
Marta Razboršek, dopisnica RTV Slovenija, je potrdila, da je srbska tehnična vlada 19. junija sprejela popravek uredbe o zaščiti premoženja po razpadu SFRJ-ja, ki določa, da se lastninska pravica nad zemljišči, ki so bila nacionalizirana, vpiše družbam, ki jo zdaj uveljavljajo. Prejšnji uredbi iz leta 1992 in 2001 sta lastnikom omogočali vrnitev premoženja iz nekdanje skupne države.

Uredba je postala veljavna tri dni po sprejetju, pod njo pa se je podpisal podpredsednik vlade Božidar Djelić. "Odločitev vlade Vojislava Koštunice je bila formalno sprejeta na predlog ministrstva za trgovine in storitve, konkretno pa je bila predlagana na predlog agencije za privatizacijo, ki je del ministrstva za gospodarstvo, in sicer v zvezi z usklajevanjem obstoječega zakona o privatizaciji," dodaja Razborškova.

Med prizadetimi Iskra in Gorenje
Ker je bila uredba sprejeta brez medijskega pompa, so slovenska podjetja zanjo izvedela šele, ko so že občutila njene posledice. Slovenska podjetja, ki se za vrnitev premoženja bojujejo že več let, v tem vidijo novo nacionalizacijo svojega premoženja v Srbiji, uredba pa tudi po njihovem mnenju nasprotuje nasledstvenemu sporazumu. Med podjetji, za katera ni jasno, ali so izgubila premoženje, sta tudi Gorenje in Iskra.

Godec: Recipročna situacija
Član uprave Iskre Jože Godec je za MMC povedal, da gre v tem primeru za obliko kraje privatne lastnine in nadaljevanje politike, ki jo je Slobodan Milošević uvedel v začetku 90-ih let, a v še ostrejši obliki. Kot je razložil, so v Iskri tako izgubili 6.000 kvadartnih metrov zelo kakovostnih obrtnih površin v Beogradu, še dodatnih 2.000 kvadratnih metrov pa drugod po Srbiji.

"Škodo lahko ocenjujemo na deset milijonov evrov in več, nihče pa nam je ne bo povrnil," je še dodal Godec. Na vprašanje, ali so se obrnili na zunanje ministrstvo, je odgovoril, da so bili na MZZ-ju pravzaprav presenečeni nad dogajanjem, saj so jih prav iz Iskre o tem obvestili. "Situacija je sicer recipročna. Srbska vlada deluje proti slovenski, ki prav tako ni zaščitila podjetij iz Srbije v Sloveniji," je zaključil.

Uredba naj bi veljala samo za podjetja iz Slovenije, Hrvaške in BiH-a, medtem ko je Srbija z Makedonijo in Črno goro sklenila dvostranski dogovor.

Vprašanja glede sprejete odločitve smo naslovili tudi na srbsko ministrstvo za gospodarstvo, vendar odgovorov za zdaj še nismo prejeli.

K. T.