85-letni Christopher je umrl zaradi raka na ledvicah in mehurju.

Christopher je položaj ameriškega zunanjega ministra prevzel leta 1993, ko je ZDA vodil nekdanji predsednik Bill Clinton. Pravnik po izobrazbi je na tem položaju ostal štiri leta, v tem obdobju pa se je osredotočil na širjenje zveze Nato, vzpostavljanje miru med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedami ter prekinitev vojne v nekdanji Jugoslaviji.

Pomembno vlogo je igral predvsem v tajnih pogajanjih v Oslu med Izraelom in Palestinci. V skladu s sporazumom iz Osla iz leta 1993 so vzpostavili palestinske oblasti z nalogo upravljanja delov Zahodnega brega in Gaze, dokler ne bo dosežen dokončni sporazum. Palestinci so v zameno priznali pravico Izraela do obstoja.

Christopher, po prepričanji demokrat, je v Washingtonu leta 1993 gostil tudi slovesnost ob podpisu sporazuma iz Osla, ki ga je v imenu Izraela podpisal nekdanji izraelski predsednik Jicak Rabin, v imenu Palestincev pa palestinski voditelj Jaser Arafat.

Priča je bil daytonu
Sodeloval je tudi v mirovnih pogajanjih med vojno v nekdanji Jugoslaviji in pri sklenitvi daytonskega sporazuma, ki je 21. novembra 1995 končal vojno, med katero je umrlo več kot 200.000 ljudi, okoli dva milijona ljudi pa je moralo zapustiti domove. V sodelovanju z nekdanjim ameriškim posebnim odposlancem Richardom Holbrookom je Christopher pripomogel k začetku pogajanj med takratnim srbskim predsednikom Slobodanom Miloševićem, hrvaškim predsednikom Franjem Tuđmanom in predsednikom BiH-a Alijo Izetbegovićem.

Preden je postal zunanji minister, je v administraciji predsednika Jimmyja Carterja opravljal delo namestnika državnega sekretarja. Carter mu je leta 1981 za pomoč pri reševanju 52 ameriških talcev iz Irana podelil medaljo svobode, najvišje civilno priznanje, in dejal: "To je bil najboljši javni uslužbenec, kar sem jih poznal." Po upokojitvi je delal v uglednem odvetniškem podjetju v Los Angelesu. Iz dveh zakonov ima štiri otroke.