"Vem, kaj je bil Vjesnik, in vse svoje znanje sem bogatil po zaslugi novinarjev in potopiscev, ki so ustvarjali zgodovinsko ime Vjesnika. A ko me danes vprašate, kaj je to Vjesnik - ne vem. Imajo proizvod? Nimajo. Imajo tržišče? Nimajo. Kaj točno naj rešujemo? Na žalost, je zdaj treba samo še pokopati mrtveca, ker žal, to Vjesnik je," je hrvaški finančni minister Slavko Linić odgovoril novinarjem v Saborju na vprašanje, ali je odločitev o ukinitvi časopisa dokončna.

Linić je moral o Vjesniku odgovarjati že v ponedeljek, ko je vlada predstavila proračun. Novinarka časopisa ga je takrat ustavila in ga naravnost vprašala, kaj se bo zgodilo z edinim državnim dnevnikom, on pa ji je odgovoril: "Konec je, zapiramo."

"Z veseljem bomo postavili posebno izdajo in podeljevali nagrade na račun zgodovinskega imena, ampak plačevati ogromno ljudi, da ne delajo in ne ustvarjajo ničesar - takega sporočila ne želimo poslati," je še dejal Linić,

novinarjem pa sporočil, naj vprašajo prejšnjo premierko Jadranko Kosor, kako je ime predsedniku, ki je sprejel odločitev, da Vjesnik loči od tiskarne in je tiskarno priključil pošti, samo zato, da bi jo "odnesel" neki zasebni podjetnik. Usoda Vjesnika je bila zapečatena, ko je vlada sprejela odločitev o razbitju te španovije, ki je lahko financirala neuspešno izhajanje, je dodal.

Ob napovedi vlade, da gre najstarejši hrvaški časnik po 72 letih izhajanja v stečaj, je več deset novinarjev Vjesnika pred zgradbo hrvaškega sabora v sredo delilo letake in poslance pozivalo, da časnik ohranijo, od javnosti pa pričakujejo podporo. Del ekipe novega hrvaškega premierja Zorana Milanovića, predvsem ministrica za kuturo, se je zavzemal za restrukturiranje Vjesnika, a je, kot kaže, prevladala finančna smer v vladi, ki je v Vjesniku videla izključno nepotrebni strošek.
Društvo novinarjev opozarjalo zaman
Sindikatu hrvaških novinarjev se zdi neverjetno, da je vlada v pičlih 24 urah spremenila mnenje in Vjesnik dejansko ugasnila kar prek Twitterja. HDZ je, po mnenju predstavnika sindikata Zlatka Herljevića, Vjesniku storil največjo škodo, ker je v zadnjih sedmih letih in pol "dirigiranega" novinarstva popolnoma uničil ta dnevnik. A tudi SDP ni brez odgovornosti, saj je bil na oblasti med letoma 2000 in 2004, pa se vprašanje Vjesnika tudi takrat ni uredilo.

"Hrvaška si zasluži en dober, resen in analitičen časnik, kakršen je Vjesnik. Hrvaško društvo novinarjev in sindikat novinarjev že leta opozarjamo na katastrofalno stanje v Vjesniku, a nobena vlada tega ni rešila," je dejal Herljević.

Prvi podpredsednik vlade Radimir Čačić je v torek napovedal, da gre Vjesnik zaradi zadolženosti ter pomanjkljivih prihodkov od prodaje in trženja v stečaj, izjavo za medije pa je vlada podala kar prek Twitterja.
Od partizanskega do provladnega glasila
Vjesnik so sprva kot mesečnik ustanovili hrvaški komunisti, med drugo svetovno vojno pa je bil glavno glasilo partizanskega gibanja. Svoj vrhunec je dosegel v 70. in 80. letih, leta 1990, po hrvaški osamosvojitvi, pa je padel pod nadzor vladajoče Hrvaške demokratske zveze (HDZ).
Takrat je Vjesnik vidno zavzel provladno uredniško politiko in leta 1992 celo spremenil ime v Novi Vjesnik v poskusu, da bi se distanciral od svoje komunistične zgodovine. Ime se je izkazalo za nepriljubljeno in so ga še isto leto spremenili spet v Vjesnik.

A padca to ni moglo ustaviti - časnik, ki je leta 1960 izhajal v nakladi 100.000 izvodov, je imel leta 1997 naklado 21.348, leta 2005 pa le še 9.660.
"Za zgled naj bo Delo"
"Težki so časi za časopise. Ne samo na Hrvaškem, seveda. Z vsem tem, s čimer se zdaj spoprijema Vjesnik, so se vsi resni časopisi v jugovzhodni Evropi. Pri tem, da nikoli nihče, od Slovenije do Srbije in Makedonije, ni niti razmišljal, da bi ukinil, recimo, Delo, Politiko ali Novo Makedonijo," so zapisali sinoči v uvodniku umirajočega časopisa.

Ob tem so navedli še, da ko je bil v krizi francoski Le Monde, se je sam predsednik Nicolas Sarkozy zavzel za njegovo rešitev, še posebej pa so izpostavili slovenski dnevnik Delo, ki da je "primer sijajnega novinarstva". "Delo je časnik, od katerega bi se morali vsi na tem prostoru učiti in ga lahko postavljamo ob bok evropskemu novinarstvu. A tudi Delo ima težave. Ima finančne težave, ker dobro novinarstvo stane. Ima dostojno naklado, a zaradi krize manjšo kot prej. Na plečih nosi tudi dolgove iz preteklosti, ko so časopis hromili tajkuni. A Delo je izhajalo in izhaja. In bo izhajalo."

Vjesnik ne bo več.