Vzrok smrti ni znan, umrla pa je v zavetišču za brezdomce nedaleč od kraja svojega dolgoletnega protesta.

Picciottova se je rodila v Španiji, a je pri 18 letih odšla s trebuhom za kruhom v New York, po razpadu zakona pa se je preselila v Washington in kmalu začela svoj protest. Ob smrti je bila stara približno 80 let - točne starosti ni vedel nihče, čeprav je "Connie", kot so jo ljubkovalno imenovali, v prestolnici veljala za nekakšno ljudsko zvezdnico in aktivistično ikono.

Picciottova je svoje življenje posvetila promoviranju miru, bila je tudi ostra nasprotnica izraelske politike in jedrskega oboroževanja, kar je jasno in glasno dajala vedeti vsem obiskovalcem Washingtona, za katere je postanek na trgu Lafayette pred Belo hišo ena od obveznih postojank v prestolnici, pogovor z zgovorno Conception pa dodana vrednost.

Smrt ženske z najdaljšim protestniškim stažem v ZDA je sporočila v izjavi Peace House, skupina, ki organizira protestno instalacijo pred Belo hišo. "Connie je ostajala v svojem šotoru v slabem in dobrem in bila povsem predana svojemu cilju, ki je včasih že spominjal na nezdravo razmerje," so zapisali. "S Conniejino smrtjo smo spoznali, da je bil njen miroljubni protest za mir veliko večji, kot so ljudje lahko videli."

Protest kot znak ameriške demokracije
Picciottova je v svojem zasilnem zavetišču na trati pred Prensilvanijsko avenijo protestirala 24 ur na dan, kar je bil pogoj, da so ji oblasti dovolile njen protest. Bila je tudi edina, ki je imela dovoljenje protestirati pred Belo hišo, je pa lahko protestni šotor občasno predala kateremu od svojih namestnikov, kadar je imela sama nujne opravke.

Leta 2013 se ji je sicer za kratek čas to maščevalo, ko je moški, ki ga je zadolžila za namestnika, čez noč zapustil šotor, oblasti pa so ga takoj porušile. Picciottova, ki smo jo lahko videli tudi v do Georgea W. Busha in ameriške vojne proti terorizmu kritičnem dokumentarnem filmu Michaela Moora Fahrenheit 9/11, je takrat povedala, da ne namerava nikdar popustiti, na vprašanje, zakaj prav ona, pa: "Ker ni nobenega drugega, ki bi." V zadnjem času je bila sicer preslabega zdravja, da bi lahko osebno protestirala več kot nekaj ur dnevno.

Zakaj točno je imela prav Concepcion posebni status, je dobro vprašanje. Kot so nam povedali v Washingtonu, se ZDA zelo ponašajo s svojimi osebnimi svoboščinami, med katere sodi tudi pravica do demonstracij. In s tem ko so omogočili posameznici, da je 24 ur na dan protestirala pred bivališčem vrhovnega poglavarja ZDA, so hoteli pokazati svetu, kako odprti in demokratični so s tem, ko sprejemajo kritike na svoj račun.