Edward Snowden, ameriški žvižgač, ki je sprožil svetovno debato o zasebnosti, ko je junija razkril informacije o ameriškem nadzorovanju telefonskih in spletnih informacij v ZDA in tujini, je posnel božični videonagovor, v katerem poziva h koncu množičnega nadzorovanja.
Kratki film je Snowden posnel za britanski Channel 4, ki že 20 let izbira nekonvencionalne, a pomembne osebnosti za podajo božične poslanice kot alternativo kraljičinemu božičnemu nagovoru, ki ga predvajajo druge britanske postaje.

Za prvo alternativno poslanico je leta 1993 poskrbel pisatelj in gejevski aktivist Quentin Crisp, med odmevnejšimi nagovori pa sta bili še poslanica takratnega iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada leta 2008 in poslanica (porodnišničnih) babic leta 2010.

Sodobni 1984
Snowdnov prvi televizijski nastop je v Rusiji, kjer živi 30-letni Američan, vse odkar mu je Moskva podelila začasni azil, posnela režiserka Laura Poitras, ki je tesno sodelovala z njim že pri zgodbah o Ameriški nacionalni varnostni agenciji (NSA).

Snowden je dejal, da nas je George Orwell v svojem distopičnem romanu 1984 "posvaril pred nevarnostmi tovrstnih informacij", a da v knjigi navedena sredstva nenehnega nadzora (mikrofoni, videokamere ...) niso nič v primerjavi s tem, kar je na voljo danes.
"V svojih žepih imamo senzorje, ki nam sledijo na vsakem koraku. Pomislite, kaj to pomeni za zasebnost povprečne osebe. Otrok, rojen danes, bo odrasel brez vsakega doumevanja zasebnosti. Nikdar ne bodo vedeli, kaj pomeni vzeti si trenutek zase, za nedokumentirano, neanalizirano misel. In to je težava, ker zasebnost je pomembna. Zasebnost je tista, ki nam pomaga določiti, kdo smo in kdo si želimo biti."

Politične spremembe
Snowden je spomnil tudi na politične spremembe, ki so se zgodile, odkar je razkril tajne dokumente NSA-ja - zdaj agencija ne sme (ali pa vsaj ni priporočeno) množično zbirati telefonskih podatkov in spodkopavati spletne varnosti.
"Pogovor, ki ga imamo danes, bo določil, koliko zaupanja lahko polagamo tako v tehnologijo, ki nas obkroža, kot tudi v vlado, ki jo regulira. Skupaj lahko najdemo boljše ravnotežje, naredimo konec množičnemu nadzorovanju in opomnimo vlado, da če si ta res želi izvedeti, kako se počutimo, je vedno ceneje vprašati kot pa vohuniti," je sklenil.